Kako doseči, da zapornik ne bo povratnik?

To kaže na velike težave nekdanjih zapornikov pri vnovičnem vključevanju v družbo. Da bi vsaj nekoliko omilili to težavo, bodo v Mariboru letos začeli izvajati projekt, s katerim želijo pomagati zapornikom, da se uspešneje vrnejo v življenje na prostosti.

Po besedah idejne vodje projekta resocializacije zapornikov Duške Janša iz društva za humanitarna dela in izmenjavo dobrih praks Vizija želijo doseči predvsem to, da se ljudje po prestani zaporni kazni ne vrnejo v zapor zaradi enakega kaznivega dejanja. Po eni strani jih je treba pripeljati do "samozavedanja, samoodgovornosti in znanja, kako upravljati sam s svojim življenjem", po drugi strani pa jim pomagati pri iskanju nastanitve in dela.

V dveletnem projektu so si zastavili cilj, da najmanj 20 ljudi pripeljejo do zaključka šole, zaposlitve in s tem uspešne vrnitve v normalno družbeno okolje. Pri tem jim bodo pomagali Mariborska razvojna agencija, Andragoški zavod Maribor in Mestna občina Maribor, s psihoterapevtskimi svetovanji pa tudi Slovenski inštitut za psihoterapijo.

Vodja Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor Robert Šilc, kjer imajo trenutno zaprtih okoli 160 ljudi, je pobudo dobro sprejel. "Vsi taki projekti vnašajo v življenje in delo v zaporu, tako za zaprte kot za zaposlene, dodatno kakovost," je povedal.
Po njegovih ocenah je treba v prvi vrsti delati na tem, da se zapornikom načrtuje čas in se jih tako z rednimi vodenimi aktivnostmi v zaporu priuči boljših delovnih navad in bolje pripravi na življenje na prostosti.

Težave pri zaposlovanju

Hkrati je treba delati s temi osebami tudi, potem ko pridejo iz zapora. Pri tem Duška Janša vidi veliko vlogo družine in okolja, zelo pomembno pa je tudi uspešno vključevanje na trg dela. Slovenska zakonodaja sicer predpisuje postpenalno obravnavo v obliki svetovanja, a to je glede na visoko stopnjo povratništva očitno neučinkovito.

Glavna težava pri iskanju zaposlitve za nekdanjega obsojenca sta stigmatiziranost in nizka stopnja izobrazbe. Od skupno 2048 oseb v slovenskih zaporih v letu 2008 jih je 35 odstotkov imelo končano le nižjo oziroma srednjo poklicno šolo, 13 odstotkov jih je bilo brez šolske izobrazbe. 25 oseb ni znalo niti pisati niti brati.