V novo šolsko leto bo odkorakalo 184.169 otrok, kar je 4.658 več kot lani. Več bo tudi prvošolcev – lani jih je bilo 21.850, letos pa 21.874, so nam sporočili z ministrstva za izobraževanje. Število narašča že vse od šolskega leta 2010/11, ko je bilo osnovnošolcev najmanj v samostojni Sloveniji – 161.046, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije (Surs). A čeprav število otrok že osem let lepo raste, pa smo pred 30 leti imeli še bolj spodbudno statistiko – osnovno šolo je obiskovalo 229.887 otrok.

Kaj bo novega v tem šolskem letu?

Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da bodo na predvidoma 144 osnovnih šolah poskusno organizirali razširjen program nekoliko drugače, kot doslej: "Na 125 osnovnih šolah so se odločili, da bodo učenkam in učencem omogočili dodatne dejavnosti na področju gibanja in zdravja. Na 19 osnovnih šolah pa bodo poleg spremenjenega razširjenega programa poskusno vrnili obvezno učenje dveh tujih jezikov v zadnji triadi devetletke, obenem pa bo na teh šolah za prvošolčke obvezno učenje prvega tujega jezika, seveda ob predhodnem soglasju staršev."

Če pa se zazremo približno 15 let nazaj, je največja sprememba za prvošolčke uvedba devetletke, ki je prinesla zgodnjo vpeljavo otrok v šolo. "V šolskem letu 2003/04 so prvič v šolo vstopili vsi otroci, ki so takrat dopolnili šest let. Prej so otroci v šolo vstopali s sedmimi leti. Poskusno obdobje devetletke pa se je pričelo že štiri leta prej," so še spomnili z ministrstva.

Kako je bilo v šoli pred 30 leti?

Je nov čas prinesel tudi nove navade in pravila? Pogovarjali smo se z ravnateljico osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju Fani Bevk, ki je že devet let ravnateljica, pred tem je bila pet let pomočnica ravnatelja, še pred tema pa od leta 1981 učiteljica četrtega razred. Bevkova se spominja, da so starši, podobno kot danes, pred 30 leti prvošolčke večinoma pospremili v šolo in tudi takrat so bile obvezne rumene rutice. A če so bili otroci takrat deležni moralne starševske podpore le prvi dan ali nekaj dni, je danes popolnoma drugače. "Od kar se je začela devetletka, morajo starši po zakonodaji celo leto svoje prvošolčke spremljati do učilnice. Večina jih s tem nadaljuje še v drugem razredu, čeprav jim ne bi bilo več treba. Nekateri starši navado obdržijo še v tretjem razredu. Nosijo jim šolske torbe, česar včasih res ni bilo." In to kljub temu, da so bile torbe včasih bolj težke. "Včasih so imeli otroci za vsak predmet učbenik in delovni zvezek. Danes to ni nujno oziroma je vedno več gradiv – samostojnih delovnih zvezkov, ki so nekakšna kombinacija učbenika in delovnega zvezka. Poleg tega lahko danes otroci pustijo učbenike v šoli, če jih ne potrebujejo. Včasih to ni bilo mogoče in so vse morali nositi domov," je pojasnila Bevkova.

So otroci danes bolj razvajeni?

Bevkova meni, da je vedno tako, da so eni otroci bolj drugi manj razvajeni, ne glede na čas. Spreminjajo se le oblike razvajenosti. A to se ji niti ne zdi tako ključno. Večjo 'težavo' vidi v tem, da starši prepogosto zavijajo svoje otroke v vato: "Premalokrat rečejo: moj otrok zna, moj otrok ve. Jaz in učitelji si želimo, da bi starši svojim otrokom dali več priložnosti, da stvari opravijo sami. Čeprav so sposobni marsikaj narediti, jim ne dovolijo, saj imajo v glavah, da so premajhni in da ne znajo."

Kaj pa če otrok nagaja oziroma moti pouk? Včasih je bil vzgojni ukrep jasen. Moral je zapustiti učilnico in pred njo počakati, da mine ura. Če je učitelja močno razjezil, je dobil kazensko nalogo ali moral po pouku ostati v šoli in pisati dodatne naloge. Kazni v takih oblikah danes seveda ni. "Vsaka šola ima svoj protokol, kako ukrepati, če učenec moti pouk ali kako huje krši šolska pravila in red. Pri nas je tako, da ga učitelj dvakrat opozori, če ne zaleže, mora k drugemu učitelju ali v pisarno k svetovalni delavki, lahko tudi k meni. Tam mora opravljati naloge individualno. To po navadi zaleže, saj učenec hitro ugotovi, da mora na ta način delati še več in je še pod večjim nadzorom. Če ne zaleže niti ta ukrep in učenec moti pouk naprej, pokličemo starše. Vsi skupaj se pogovorimo o problemu. Učenec je lahko zraven, če želi, saj si tudi mi želimo, da bi od tega pogovora kaj odnesel," je razložila Bevkova in dodala, da učence z glavnimi šolskimi pravili seznanjajo prvi teden šole po ozvočenju.

Tudi na šolskem ministrstvu so povedali podobno – da takih oblik kaznovanja, kot so bile pred 30 leti, ni več: "Če bi se to zgodilo, bi starši takoj pritekli v šolo s svojimi odvetniki," so ponazorili, kako se je trend obrnil.

Veliko večji poudarek je na prometni varnosti

To je logična sprememba, saj je danes na cestah mnogo več vozil kot pred 30 leti. Otroke ne samo starši, ampak tudi učitelji bolj opozarjajo na objestne voznike in nevarnosti, ki so na cestah. "Na naši šoli mnogokrat povabimo tudi policista, ki otrokom vse razloži," je povedala Bevkova. Spomnila se je zanimivosti iz preteklosti, ko so dobili učenci višjih razredov vlogo 'policistov': "Rekli smo jim prometniki. Vsak začetek šolskega leta so en teden okrog 20 minut na dan zjutraj stali na prehodu za pešce. Z loparčkom 'stop' so ustavljali avtomobile, da so mlajši učenci lahko varno prečkali cesto." Danes pa je tako, da starši svoje otroke večinoma kar pripeljejo v šolo.

Bevkova vidi še en velik preobrat v teh letih. Večinoma vsi učenci do petega razreda so v podaljšanem bivanju, kar je seveda posledica, da so starši dlje časa v službah. Zato skoraj vsi otroci jedo kosilo v šoli, česar včasih ni bilo. Pa so danes bolj izbirčni pri prehrani, nas je zanimalo? "Ne morem potrditi, da so, ker je vedno tako, da so eni bolj, drugi manj izbirčni. Je pa res, da jih danes mnogo več ne mara enolončnic, kot so jota, ričet in druge jedi na žlico. Radi imajo predvsem hrano, ki jo jedo doma," je pojasnila in dodala, da je na splošno danes mnogo večji poudarek na zdravi prehrani, kot je bil včasih.

Kako je bilo pred 60 leti?

Surs je zbral zanimive podatke, kako je bilo hoditi v šolo pred 60 leti. Seveda je bilo marsikaj drugače. Pouk se je začel 15. septembra, končal pa 26. junija. Pred kurilno sezono so učenci namesto telovadbe nosili drva v klet šole. Prvi športni dan je bilo običajno pobiranje krompirja za kmečke zadruge. Odnos do šolske lastnine je bil v 92 odstotkih dober.

Vstajali so precej zgodaj, med 5.45 in 7.15 uro. Pouk je potekal večinoma dvoizmensko – en teden dopoldne, naslednji teden popoldne. Nekateri so imeli pouk celo leto popoldne, saj so bili dopoldne v šoli starejši učenci – od petega razreda naprej.

S šolskimi potrebščinami, ki so jih uporabljali pri pouku, so bili dobro preskrbljeni. Republiške podpore skoraj niso potrebovali.

V vseh mestnih šolah so imeli organizirano dopolnilno prehrano, delovala pa je tudi tudi šolska mlečna kuhinja. V njej so pripravljali malico, ki je največkrat vsebovala mleko, kakav, kavo, surovo maslo, margarino, sir, marmelado, presno sadje, mesne izdelke. Šolsko hrano so imeli radi. Kar 70 odstotkov otrok je uživalo dopolnilno prehrano, 16 odstotkov pa ne, ker so imeli, kot so zatrdili, doma dovolj. Preostalih 14 odstotkov otrok je niso jedli zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neuvidevnosti staršev.

Predmetnik ni bil bil preveč obsežen. Prvi in drugi razred sta imela na urniku predmete: slovenščina, računstvo, risanje, petje in telovadba; tretji in četrti pa poleg teh še zemljepis, zgodovino, prirodopis in ročno delo. V prvem, drugem in tretjem razredu so imeli najraje računstvo, v četrtem razredu pa jih je najbolj zanimala zgodovina.

Fantje so se učili, ker so si res želeli postati šoferji. Tisti na deželi in v industrijskih krajih so želeli postati še mizarji ali drugi obrtni delavci, fantje iz mesta pa so na drugo mesto sanjskega poklica postavili inženir tehnik. Dekleta so želela postati šivilje ali učiteljice, tista iz mesta pa so razmišljala tudi o zaposlitvi v medicinskih poklicih. Njihova povprečna ocena je bila 3,1. Od slovenskega povprečja navzgor so najbolj odstopali učenci skrbnikov, ki so bili zaposleni kot trgovci ali so bili različni strokovnjaki (ekonomisti, pravniki, zdravniki), umetniki ali administrativno ter vodilno osebje.

A kakorkoli je že potekal šolski dan učencev v preteklosti, podobno kot je za konec dejala ravnateljica Fani Bevk: "Vsem učencem želim, da bi bilo šolsko leto čim manj stresno in da bi se naučili čim več," jim želimo tudi mi.