Kako je informacijska vojna zasenčila vrh EU-Zahodni Balkan

Na vrhu so sodelovali vsi voditelji držav Zahodnega Balkana in približno 35 delegacij ter visokih politikov, med drugim francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz. Osrednje teme razprav so bile krepitev pravne države, širitev EU, usklajevanje zunanje politike držav kandidatk z njo (vključno s sankcijami proti Rusiji), reševanje dvostranskih sporov in izvajanje Načrta za rast Zahodnega Balkana.

Voditelji so razpravljali še o novih modelih vključevanja kandidatk, med katerimi je francosko-nemška pobuda za postopno integracijo, ki bo nekoliko spremenila pravila igre v procesu širitve. Ta predvideva postopno vključevanje držav kandidatk v politike in institucije EU že med pristopnimi pogajanji. Cilj je poenostaviti in pospešiti pristopanja, večji poudarek nameniti dejanskemu izvajanju reform in omogočiti postopno koriščenje ugodnosti članstva, na primer dostop do enotnega trga in sodelovanje pri delu evropskih institucij – vse to še pred formalnim članstvom v Uniji.

Dogodek je prav tako sovpadal z 20. obletnico obnovitve državnosti Črne gore in nedavno potrditvijo Bruslja, da bo ta najverjetneje naslednja članica EU. Toda kjer je veliko pozornosti, kamer in žarometov, tam je velika priložnost, da nekdo ukrade šov. In ta nekdo je tako kot po navadi bil srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Že pred vrhom so se vnele in pogrele strasti med državama, saj sta se zaradi izjave srbskega predsednika ob 20. obletnici črnogorske neodvisnosti zapletli v diplomatski spor. Dejal je namreč, da se ne bo udeležil praznovanja, ker bi ga bilo sram praznovati odcepitev Črne gore od Srbije ter da bi s sodelovanjem na takšnem dogodku pljunil svojemu narodu v obraz. Črnogorsko zunanje ministrstvo je menilo, da je nesprejemljivo in politično neodgovorno predstavljati obletnico obnove njihove neodvisnosti kot dejanje, usmerjeno proti Srbiji ali njenemu ljudstvu, ter poudarilo, da se niso odcepili od Srbije niti niso bili del Srbije v smislu, kot ga poskuša predstaviti Vučić. Dodali so, da sta bili obe enakopravni članici državne skupnosti. Srbsko zunanje ministrstvo se je na to odzvalo, da Črnogorci pod to pretvezo ustvarjajo pogoje za javni napad na njihovega predsednika brez pravega razloga ali potrebe.

Medtem mu je srbska varnostno-obveščevalna agencija (BIA) zaradi domnevno visokega varnostnega tveganja odsvetovala udeležbo na vrhu v Tivtu. Kot razlog za to je navedla delovanje tujih obveščevalnih služb in kriminalnih združb v Črni gori ter trdila, da tamkajšnje oblasti Srbiji niso posredovale zahtevane varnostne ocene dogodka. Kljub opozorilu se je Vučić odločil, da se ga bo vseeno udeležil. Črnogorske oblasti so navedbe BIA zavrnile kot neutemeljene in poudarile, da so za varnost vseh udeležencev sprejele obsežne varnostne ukrepe.

Napetosti so dosegle vrhunec, ko je črnogorska policija dva dneva pred vrhom na tivtskem letališču zadržala letalo z okoli 90 srbskimi državljani in jih deportirala v Beograd. Oblasti so zasegle tudi dva avtobusa s srbskimi registrskimi tablicami – za katera so sumile, da sta bila namenjena prevozu te skupine – številne elektronske komunikacijske naprave in transparent z napisom Srbija zmaguje, ki ga uporabljajo pripadniki Vučićeve Srbske napredne stranke. Policija je ugotovila, da del skupine predstavlja varnostno tveganje, številni posamezniki pa naj bi imeli kriminalno preteklost; nekateri so v zadnjem obdobju celo izvajali napade na protivladne protestnike v Srbiji.

Po informacijah črnogorskih varnostnih služb naj bi skupini naročili provociranje in neformalno Vučićevo varovanje med njegovim obiskom. Marko Savković iz nevladnega centra za mednarodne in varnostne zadeve (ISAC), ki deluje v Srbiji, je dejal, da je to dobesedno operacija iz učbenikov hibridnega bojevanja in ocenil, da je njen namen preusmeriti pozornost s srečanja, kjer bi se morali osredotočiti na Črno goro in njen uspeh.

Omenjene dogodke je pospremilo intenzivno poročanje srbskih provladnih medijev, ki so pri tem širili številne dezinformacijsko-propagandne narative. Tako so provladni Kurir, Alo!, Srbski Telegraf in Informer v nekaj dneh objavili več kot 150 prispevkov v povezavi z dogajanji v Tivtu. Omenjeni tabloidi so sicer znani po širjenju propagande in dezinformacij. Na srbskem portalu za preverjanje dejstev Raskrikavanje so našteli, da so v prvi polovici leta 2019 na naslovnicah objavili kar 419 lažnih, nepreverjenih in neutemeljenih novic, lani pa kar 1413 manipulativnih vsebin.

Med najbolj zanimivimi primeri dezinformacij je bila objava črnogorskih prosrbskih portalov, da je hrvaški predsednik Zoran Milanović na vrh prispel z vojaško ladjo. Objavi je bila priložena fotografija njegovega prihoda po morju, kar je ustvarilo vtis, da gre za aktualni dogodek. Ta je bila v resnici posneta med njegovim uradnim obiskom Črne gore nekaj let prej. Na vrhu sploh ni sodeloval, saj je državo zastopal predsednik vlade Andrej Plenković.

Prav tako so se na družbenih omrežjih in v provladnih tabloidih razširile fotografije domnevnih transparentov in grafitov z napisi Smrt Vučiću in Tivat za študente, pumpaj. Te so nakazovale, da so bili sporni napisi nameščeni na javnih mestih v Črni gori. Policija je ugotovila, da jih tam ni bilo ter da so bile fotografije ustvarjene z umetno inteligenco. Na srbski provladni televiziji Informer pa je njen glavni urednik med prenosom izjavil, da so protisrbski posamezniki mučili osebe na zaustavljenem letalu, med katerimi so bile tudi ženske in otroci. To se je ob razkritju seznama potnikov izkazalo za neresnično, saj na letalu ni bilo nobene ženske.

Analizirani primeri na terenu in v informacijskem okolju kažejo na intenzivno srbsko hibridno delovanje, ki je skušalo zasenčiti vlogo svoje sosede kot vodilne kandidatke za članstvo v EU ter jo pred mednarodno skupnostjo prikazati kot neustrezno in kriminalno državo, ki vodi protisrbske kampanje.

Hkrati so vrh izkoristili kot platformo za Vučićevo promocijo ter projiciranje srbske politične in regionalne moči. Ta si želi ohraniti vodilno vlogo in moč v sosedstvu, zato s svojim delovanjem in prek svojih izpostav v Republiki Srbski v BiH, Črni gori, na Kosovu in drugod aktivno onemogoča izvajanje evro-atlantskih integracij, povezovanje regije in proces doseganja sprave. Trenutni oblasti v Beogradu je namreč v interesu imeti nestabilno in razdeljeno regijo, ki je kot takšna lažje podvržena srbskemu svetu, nasledniku uresničevanja ideje velike Srbije z nevojaškimi sredstvi.