Kot pojasnjuje strokovnjak Alen Šalamun, se to res sprašujejo vsi, "saj najbolj osnovne stvari, ki jih imamo za preprečitev takšni stvari, so odpovedale." Ena izmed stvari, ki jih vsak naredi najprej, da če prejme opozorilo, da se ime prejemnika ne sklada z njegovim računom, postopek ustavi in začne preverjati po drugi poti, denimo po telefonu, opisuje.

Kot pojasnjuje, je ponarejanje računa zelo preprosta zadeva: "Če ga nekdo prestreže, lahko preuredi račun in ga ponovno pošlje, to ne zahteva posebnega znanja." Kot poudarja, je na mestu vprašanje, kakšna so bila interna pravila v podjetju. Vsako tako nakazilo bi moralo biti namreč ustavljeno in preverjeno, zakaj do tega ni prišlo, pa bo pokazala preiskava, je poudaril.
Kako to, da so uspeli rešiti nekaj denarja? "Vprašanje je, kam je bil denar nakazan. Poznamo takojšnja nakazila, kar je težko ustaviti, medtem ko navadna bančna nakazila se izvajajo do dvakrat na dan, zato je še nekaj časa za ukrepanje," pojasnjuje. Problem je, da v tistem momentu, ko denar pristane na računu prejemnika, da oni v nekaj minutah odreagirajo in ta denar pošljejo v neke eksotične države, je še izpostavil.
Takšne prevare so sicer, kot pravi, dokaj pogoste. Pa bi ga lahko povrnili? "Vprašanje je, kje je denar končal, če je končal v kakšni eksotični državi, ni več upanja, da bi se kdaj vrnil," je ocenil.



































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.