Že na licu mesta se dobro vidi, ali so delovni pogoji ustrezni, trdijo na inšpektoratu za delo. Kot so navedli, so delovni inšpektorji do zdaj ugotovili 24 kršitev 25. člena pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. V celotnem letu 2016 so ugotovili 27 kršitev, v letu 2015 39, v letu 2014 pa 12. "Na področju varnosti in zdravja pri delu sicer na leto ugotovimo prek 20.000 kršitev," so ponazorili.

Kaj določa pravilnik?

25. člen omenjenega pravilnika določa, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu (razen v hladilnicah). Prav tako je določeno, da mora za izpolnjevanje teh zahtev delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje, temperatura zraka v delovnih prostorih pa ne sme presegati 28 stopinj Celzija (razen v t. i. vročih delovnih prostorih).

Inšpektorji vse prejete prijave obravnavajo, zagotavljajo na inšpektoratu, pri čemer v nadzorih na podlagi prijav denimo glede toplotnega ugodja ugotavljajo, da delodajalci pogosto nimajo sprejetih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji zaradi povišanih temperatur. Po drugi strani pa opažajo, da delodajalci zagotavljajo delavcem dodatno pijačo, več odmorov, prilagodijo delovnik, zagotavljajo klime in druge ukrepe, ki izhajajo iz narave njihove dejavnosti.

Globe so visoke

Globe glede ocenjevanj tveganj in glede usposabljanj delavcev za varno delo znašajo od 2000 do 40.000 evrov za delodajalce ter od 500 do 4000 evrov za odgovorno osebo delodajalca. Za ugotovljene kršitve na gradbiščih znaša globa za delodajalca od 1251,88 do 12.518,80 evra ter za odgovorno osebo delodajalca od 125,19 do 1251,90 evra, so še navedli na inšpektoratu, kjer sicer pregleda nad vsemi delodajalci nimajo.

Za delo na prostem v Sloveniji ni posebnih predpisov, zakonodaja pa določa le, da mora delodajalec delavca zaščititi pred neugodnimi vremenskimi vplivi. S sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov je to vsekakor njegova dolžnost, so zatrdili na inšpektoratu. "Za katere ukrepe se bo odločil, je odvisno od konkretnih razmer in okoliščin, ukrepi pa morajo biti opredeljeni v njegovi izjavi o varnosti z oceno tveganja," so dodali.

Navodila, kako ravnati pri delu na prostem, so logična, a jih velja ob vročinskem valu, ki se bo nadaljeval še ves teden, vsekakor ponoviti. O tem ozavešča tudi kampanja, ki so jo pripravili na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Z ustreznimi ukrepi, kot so organizacija delovnega časa, ureditev senčnih mest na deloviščih, zagotavljanje ustrezne zaščitne obleke in zaščitnih krem ter spodbujanje rednega nadomeščanja tekočine lahko delodajalci precej zmanjšajo tveganja za zdravje in omogočijo sorazmerno varno delo na soncu, opozarjajo.

Tisti, ki svoje delo opravljajo na prostem in so izpostavljenim UV sevanju sončnih žarkov, so tako med drugim gradbeni, cestni in pristaniški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, policisti in vojaki.

UV sevanje povzroča okvare, ki vodijo v razvoj kožnega raka, tveganje za zdravje pa predstavlja tudi dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, saj se lahko zgodi, da oseba zaradi prekomernega znojenja in nezadostnega vnosa tekočine ne more vzdrževati normalne telesne temperature. Lahko pride do dehidracije in pregrevanja telesa, posledica pa so slabost, glavobol, omotičnost, vročinski krči, v najtežjih primerih tudi vročinska kap.