Zadnje dni smo priča grozljivim posnetkom uničujočega potresa v Albaniji, ki je doslej terjal že 46 življenj, številne pa še iščejo. V celoti so se porušile nekatere stanovanjske stavbe in hoteli. Ključno vprašanje pa je, ali bi v Sloveniji spremljali podobne prizore, če bi prišlo do tresenja tal?
''Tak potres se bo tukaj slej kot prej zgodil. Ne bi bilo najboljše, ne želim si ga,'' zaskrbljeno pove Peter Fajfar, profesor potresnega inženirstva s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Ogrožene številne stavbe, tudi vrtci in šole
Po nekaterih ocenah bi lahko ob močnejšem potresu brez domov pri nas ostalo več deset tisoč ljudi, na tisoče objektov bi bilo ogroženih, med njimi tudi nekatere šole, vrtci in stanovanjski bloki: ''Veliko jih je v Ljubljani, to so visoke stolpnice, zidane stolpnice. Ti objekti bi bili sigurno močno poškodovani, verjetno bi bile tudi človeške žrtve,'' na neustreznost protipotresne gradnje opozarja Fajfar.
Potres v Ljubljani že zahteval smrtne žrtve
Žrtve so bile tudi leta 1895, ko so se tresla tla v Ljubljani. ''Potres se je zgodil nekaj po 11. uri ponoči in ljudje so drli na trge, na ulice v strahu, kaj se dogaja. Prvi sunek je trajal 23 sekund,'' pojasnjuje Neja Blaj Hribar z Inštituta za novejšo zgodovino.
Magnituda tega potresa je bila 6,1 po Richterjevi lestvici: ''Pravijo, da se je potres čutil od Toskane pa do Skopja.'' Mesto je bilo v razsulu, najbolj črna statistika beleži tudi okoli 20 smrtnih žrtev. ''Eno gospo je zadela kap v paniki, nekoga je ubila padajoča opeka. Žrtev, ker bi se tako porušile zgradbe, da bi čisto zasulo, ni bilo.''
Kljub temu so po uničujočem potresu začeli graditi trdnejše, bolj varne objekte, po drugi svetovni vojni pa so, predvsem zaradi varčevanja, na protipostresno gradnjo spet nekoliko pozabili. Najbolj ogrožene so tako predvsem opečnate stolpnice, grajene konec petdesetih let.
''Treba bi bilo izdelati nek program, da bi se to počasi in sistematično obnavljalo,'' za konec doda Fajfar.
Okoljsko ministrstvo program sicer pripravlja, žal pa se pri teh projektih, opozarja Fajfar, na koncu, zaradi zaradi visokih stroškov sanacije, pogosto vse konča zgolj pri načrtih.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.