Ustavno sodišče je decembra lani jasno povedalo, da izdajanja odločb ne more preprečiti niti morebitna zavrnitev tako imenovanega tehničnega zakona na referendumu. Po zadnjih napovedih pa naj bi namesto 3.800 izdali kar okoli 12.000 odločb.
Velika večina tistih, ki so se udeležili nedeljskega referenduma, je glasovala proti tehničnemu zakonu in ker je izid referenduma za državni zbor zavezujoč, tega zakona poslej ni. Na potezi je ponovno državni zbor, ki ima več možnosti, med njimi so sprejetje novega zakona ali, recimo, združitev sistemskega in tehničnega zakona. te možnosti pa so v predvolilnem času nerealne. Ostane torej spoštovanje odločitve ustavnega sodišča in nadaljevanje izdajanja odločb, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve zaenkrat izdalo nekaj čez dva tisoč.
Zavajali volivce
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Bojan Bugarič je prepričan, da so nekateri volivci verjeli, da bodo lahko na nedeljskem referendumu vplivali na nekaj, ker je ustavno sodišče obvezalo državo, da naredi. " Kot vemo pa se v normalni demokraciji stvari, ki jih odloči ustavno sodišče ne morejo dajati na referendumsko odločanje, kajti v tem primeru potem lahko ukinemo ustavno sodišče in vsa vprašanja enostavno dajemo na glasovanje," pojasnjuje Bugarič.
Izid referenduma v korist izbrisanim?
Na MNZ o izdajanju odločb nočejo preveč govoriti, ker, kot pravijo, s strani pobudnikov referenduma še naprej prejemajo grožnje o kazenskem pregonu in podobno. Pobudniki referenduma, ki so po mnenju številnih referendum zlorabili v lastno predvolilno propagando, pa so ljudem pozabili povedati, da z udeležbo in glasovanjem proti tehničnemu zakonu odpirajo možnost, da odločbe o stalnem prebivanju ne dobi samo tistih tri tisoč osemsto izbrisanih, ampak, po nekaterih izračunih okoli dvanajst tisoč izbrisanih.
Kot je pojasnil dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete v Ljubljeni, je osma točka odločbe ustavnega sodišča manj restriktivna, kot je bil sedaj padli tehnični zakon." To pomeni, da bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča ministrstvo za notranje zadeve lahko izdalo trikrat več odločb kot po propadlem zakonu," je pojasnil Kaučič.
Referendum, ki je za neko opcijo morda politični uspeh, je očitno pravno gledano nesmiseln. Volivke in volivci so šli na referendum zaman, saj takšnih pravnih posledic najbrž niso pričakovali.
Kaučič ob tem poudarja, da si večina volivcev zelo verjetno ni želela takšnega razpleta. Vendar, pravi Kaučič, zelo verjetno niso niti vedeli, da glasovanje proti tehničnemu zakonu pomeni ohranitev pravnega statusa, ki omogoča izdajo več odločb.
Ministrstvo za notranje zadeve naj bi izdajanje dopolnilnih odločb o stalnem prebivanju zaključilo v naslednjih mesecih, zagotovo pa do oblikovanja nove vlade.
