
Vsako leto se na svetu zavrže neverjetna milijarda tone hrane. Lani je v povprečju Slovenec zavrgel 79 kilogramov hrane in dobro tretjino te hrane bi lahko še vedno pojedli. Zato ni presenetljivo, da so se na družbenih omrežjih razširili trendi, kot so "leftover recipes", kjer uporabniki iz ostankov ustvarjajo prave kulinarične mojstrovine: od juh iz korenčkovih olupkov do testeninskih solat in čokoladnih moussov iz prezrelih banan.
"Zero waste" kuhinja doma: Ideje za začetek
Širši koncept, ki stremi k temu, da v celotnem procesu kuhanja in prehranjevanja nastane čim manj odpadkov – ne le hrane, ampak tudi embalaže, je "zero waste" kuhanje. K temu zagotovo pripomore skrbno načrtovanje obrokov, pa tudi kuhanje z ostanki. Gre za kuhanje iz živil, ki bi jih sicer zavrgli, na primer prezrelega sadja, ostankov zelenjave, suhega kruha, živil tik pred iztekom roka uporabnosti ali tistih z nepopolnim videzom (npr. krompir nenavadne oblike). Koncept združuje:
- kreativnost v kuhinji – iz nepopolnih živil ali ostankov nastajajo okusne in privlačne jedi;
- trajnost – manj zavržene hrane pomeni manj obremenitve za okolje;
- prihranek – uporaba vse hrane, ki jo že imamo, zmanjša stroške gospodinjstva.
Da iz ostankov živil ali pripravljenih jedi lahko ustvarimo odlične nove jedi, dokazuje tudi Neja Gril, kulinarična blogerka, ki na Instagramu ustvarja pod profilom @everyday_breakfast_club. Z nami je delila recept za okusne polpete.

Tu je še nekaj drugih idej za jedi iz ostankov živil:
1. Pire krompir spremenite v svaljke – dodajte moko, jajce in začimbe, oblikujte svaljke in jih skuhajte.
2. Zrele banane spremenite v bananin kruh ali dodajte v smuti.
3. Zelenjavni olupki? Iz njih nastane odlična domača jušna osnova.
4. Suh kruh zmeljite v drobtine ali pripravite kruhove cmoke.
5. Korenčkove vršičke namesto, da jih zavržete, uporabite za pesto.
Ste vedeli?
Sadje, ki v trgovinah največkrat pristane med odpadki, so običajno banane. Razlog je velikokrat ta, da kupci odtrgajo banane iz šopa, banane, ki ostane sama, pa ne kupi nihče. Ko izbirate banane, raje vzemite tiste, ki so že same – okusne so enako kot tiste v šopu, hkrati pa boste pomagali zmanjšati količino zavrženega sadja.
Trgovec z ukrepi za manj zavržene hrane pomaga socialno šibkejšim
Ne le v gospodinjstvih, ampak tudi trgovci se trudijo zmanjšati količino zavržene hrane. Zgled dobre prakse v Sloveniji je zagotovo HOFERjev projekt Hrana na dobri poti. HOFER že od leta 2017, ko se je priključil projektu Lionsev Donirana hrana, presežno hrano preusmerja od trgovskih polic k ljudem, ki jo resnično potrebujejo. Z več kot 900 prostovoljci iz več kot 35 humanitarnih organizacij letno okoli 20.000 pomoči potrebnim donirajo okoli 1.500 ton presežne hrane (povprečno 130 ton mesečno). Med razdeljenimi izdelki, ki jih prispevajo iz vseh svojih trgovin, prevladujejo sveže sadje in zelenjava, kruh ter zamrznjeni izdelki, darujejo pa tudi izdelke suhega sortimenta, hlajene izdelke in jajca.

Pri HOFERju s projektom hkrati k boljšemu načrtovanju obrokov in odgovornemu ravnanju s hrano nagovarjajo tudi potrošnike. Recimo: na določene izdelke njihovih lastnih blagovnih znamk z rokom uporabnosti "Uporabno najmanj do" so umestili oznako "Pogosto uporabno dlje.", ki pomaga razumeti, kdaj je hrana kljub pretečenemu roku še varna za uživanje. Takšne oznake prispevajo k zmanjšanju količine zavržene hrane.
Naročnik oglasne vsebine je HOFER.