'Kako naj študent deset mesecev preživi s 150 evri?'

Iz Študentske organizacije Slovenija (ŠOS) so sporočili, da ukrepi, ki jih vlada sprejema za zajezitev negativnih posledic epidemije covida-19, ignorirajo celotno družbeno skupino mladih. "Tisto skupino, ki jo politiki tako radi pokroviteljsko naslavljajo, ne le pred volitvami. Da na mladih svet stoji, pa ne bi vedeli, če pregovor ne bi obstajal. Ukrepi, sprejeti za mlade, so ukrepi v korist lastnikom zasebnih visokošolskih zavodov, ne študentom, ki tam za svoj študij plačujejo šolnino; v korist zasebnim zdravstvenim ustanovam, ne dijakom in študentom, ki v njih delajo brezplačno ali za minimalno urno postavko; v korist lastnikom stanovanj, ne mladim, ki morajo plačevati najemnino, v njih pa ne morejo bivati; v korist delodajalcem, ki študentsko delovno silo brez nadomestila zaradi okužbe na delovnem mestu izrabljajo v korist lastnega zaslužka; v korist državnemu proračunu, ki stroške omejitev gibanja, prehrane, bivanja itd. prenaša na mlade in njihove družine," so opozorili.

Kot so še pojasnili, je ŠOS v času od razglasitve epidemije marca letos vladi in DZ v sprejem predlagal 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšali čas epidemije, a so, kot trdijo, s strani pristojnih ministrstev le redko prejeli odziv, in še ta je bil negativen. "Med drugim nista bila uveljavljena nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela ter dodatek za dijake in študente, ki delajo z bolniki s covidom-19, stroški plačevanja najemnin za stanovanja, ki jih mladi ne smejo koristiti, tako ostajajo na njihovih plečih ... Za študente sta bila sprejeta le dva konkretna predloga ŠOS s finančnimi posledicami: enkratni dodatek, za katerega je bilo namenjenih cca. 7 milijonov evrov, ter podaljšanje subvencionirane študentske prehrane poleti, za kar je bilo namenjenih 173.000 evrov. Na drugi strani so študenti več izgubili (neposredno v korist proračuna Republike Slovenije), kot pa so pridobili. Samo zaradi onemogočenega izvajanja subvencionirane študentske prehrane je država privarčevala slabih 5, na račun zmanjšanja financiranja študentskih organizacij pa še dodatna 2 milijona evrov. Študentom ta vlada tako ni namenila nič," pravijo.

Študenti so v letošnjem letu po besedah ŠOS izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela. Obseg opravljenega študentskega dela se je namreč znižal za okoli 30 odstotkov, s čimer se je bruto prihodek dijakom in študentom zmanjšal za 75 milijonov evrov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin, in študenti, ki preživljajo lastno družino), je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti, opozarjajo v študentski organizaciji.

Tudi zato so se študentske organizacije odločile, da začnejo z izvajanjem pritiska na vlado. "Glede na to, da dobronamerno sporočanje in pozivanje odgovornih k sprejemu potrebnih ukrepov ni prineslo rezultatov, bomo z današnjim dnem pričeli z izvajanjem protestnih aktivnosti, s ciljem, da vlada prične reševati državo in njene državljane, ne pa lastnih frustracij. Tako napovedujemo vložitev lastnega predloga zakona za urejanje položaja mladih in študentov, ne izključujemo pa niti izvedbe stavke. Današnja mladina noče postati zavržena generacija, zato se bomo skupaj s partnerji in vsemi mladimi aktivirali," napoveduje predsednik ŠOS Klemen Peran, ki je spomnil tudi na leto 2010, ko je trenutni predsednik države Borut Pahor, takrat kot predsednik vlade, študentom povedal, da s svojo plačo v višini več kot 3000 evrov ne more preživeti meseca. Študenti ga zato danes sprašujejo, kako naj študent deset mesecev preživi s 150 evri?