Tisti, ki ostanejo po volitvah brez politične funkcije, kakršna je poslanska ali ministrska, le stežka najdejo službo. Velikokrat je ovira prav politična zaznamovanost, ki se iz prednosti po menjavi oblasti na volitvah spremeni v pomanjkljivost.
Iz kabineta ministrice za pravosodje Zdenke Cerar, ki je kandidirala na listi LDS, so sporočili, da za zdaj še polno opravlja svojo službo in še ne razmišlja, kako naprej. Neuradno naj bi se počasi odpravljala v pokoj. Njen kolega Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo in poslanec od leta 1990 do 2000, ko je prevzel ministrstvo, se prav tako še odloča, kaj bo počel. Notranji minister Rado Bohinc iz ZLSD ima, tako kot nekateri drugi ministri, profesorsko zaledje - ob ministrovanju je namreč v petinskem delovnem razmerju na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Kariero televizijskega voditelja je za politiko zastavil Janko Šopar. Kot kažejo neuradni izidi, ga z liste stranke Slovenija je naša volivci niso vzeli za svojega. Povedal je, da ostaja v službi na Televiziji Slovenija, vendar ne v informativnem programu. Rezultati volitev lahko torej temeljito spremenijo ne le usodo države, ampak tudi posameznika. Zato so nekateri poslanci predlagali spremembo zakona.
Ivo Hvalica, nekdanji poslanec SDS pravi, da je bil to preprosto zakon o poslancih. "Zaradi posebne politike, ki jo je takrat vodila stranka, je bilo sicer prepovedano voliti za ta zakon, a sem osebno ta zakon vedno podpiral. Kajti poslanec, ki ni ponovno izvoljen v parlament, se znajde v nezavidljivem položaju, še posebej, če izhaja iz opozicijskih vrst," meni Hvalica.
Tisti, ki se poslavljajo od oblasti, o načrtih niso želeli konkretneje govoriti, kar najbrž med drugim pomeni, da se zavedajo svojega nezavidljivega položaja. Da ga rešijo, imajo leto dni časa, v katerem lahko, dokler ne najdejo službe, prejemajo: ministri med 550 in 650 tisočaki, poslanci pa približno 500 tisoč tolarjev nadomestila.
Zdravniki v politiki – povratnikom ni lahko
Med politiki je tudi nekaj zdravnikov, ki so zaradi politike delno ali povsem zapustili zdravniški poklic. Po koncu mandata se seveda želijo vrniti, za vse pa to ni enostavno.
Vprašanje je, kam bo šel v službo zdajšnji minister za zdravje Dušan Keber (LDS). Sicer ima še vedno veljavno pogodbo s Kliničnim centrom, kjer je, preden je postal minister, delal kot strokovni direktor. V neformalnih pogovorih njegovi stanovski kolegi pravijo, da mu, če bo spet zajadral v zdravstvene vode, ne bo lahko, saj si je v letih ministrovanja, nabral kar nekaj gorečih nasprotnikov.
Uspešno pa se je nazaj k svojemu delu vrnil poslanec LDS Aleksander Merlo, ki je šel v politiko le pod pogojem, da je lahko še vedno opravljal poklic ginekologa in porodničarja v Porodnišnici Postojna. Merlo pravi, da težav ob povratku ni imel, saj svojega osnovnega poklica ni nikdar zapustil. "Takratna odločitev se je izkazala za pravilno, saj se po toliko letih v neko kirurško oz. operativno stroko ne bi mogel kar tako vrniti in bi moral začeti znova," še dodaja.
Splošni zdravnik Janez Podobnik (SLS) meni, da se lahko zdravnik kadarkoli vrne nazaj k svojemu poklicu, pa čeprav nekaj let pred upokojitvijo. Če le prej osveži svoje znanje. Podobno meni tudi France Cukjati (SDS), ki je bil pred vstopom v politiko splošni zdravnik 25 let: "Če bi se vrnil, bi bil kar hitro 'notri'. Kajti tam, kjer je srce pognalo korenine, se človek kaj hitro lahko spet nazaj oživi."
Strokovnjaki pravijo, da spada poklic politika med bolj stresne službe. Zato pridejo poslanci zdravniki svojim kolegom še kako prav. Kot pravijo sami, kolegom večkrat delijo koristne zdravstvene nasvete.
