Ključna dejavnika za nastanek toče sta velika temperaturna razlika med višinami in tlemi ter spreminjanje hitrosti in smeri vetra z višino. Majhne vodne kapljice v spodnjem delu oblaka vzgonski veter ponese v srednji del oblaka, kjer je temperatura tudi poleti globoko pod lediščem. Zaradi tega začnejo kapljice zamrzovati z ledenimi kristalčki, zrno toče pa na ta način postaja vse večje.
V zgornjem delu oblaka je vzgona vse manj in kmalu toča začne padati proti tlom. Pri spuščanju znova pride v del oblaka s pozitivno temperaturo, kjer se na površini stali, močan vzgornik pa jo ponovno dvigne navpično navzgor. Ta proces se lahko večkrat ponovi in ko toča postane dovolj velika pade iz oblaka in nadaljuje pot proti tlom.
Kako velika pa so pri nas lahko zrna toče in s kakšno hitrostjo priletijo na tla? V Beli Krajini so imela pred sedmimi leti nekatera zrna premer več kot deset centimetrov. A v večini primerov je toča na srečo precej manjša, recimo takšna s premerom dva centimetra prileti na tla s hitrostjo okoli 40 kilometrov na uro. Toča, ki je včeraj padala na Goričkem, je presegla hitrost 100 kilometrov na uro in takšna zrna so lahko za človeka že smrtno nevarna. Toča s premerom več kot deset centimetrov, ki je v začetku junija 2018 padala v Črnomlju, pa je pri tleh dosegala hitrosti blizu 200 kilometrov na uro.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.