Zagotovo ste kdaj na nebu opazili dolge bele črte, ki jih za seboj puščajo letala. Enkrat teh sledi sploh ni ali izginejo takoj po nastanku, drugič izginejo po kakšni minuti ali dveh, pridejo pa dnevi, ko so te sledi zelo obstojne in se celo razpršijo, tako da iz njih nastane pravi oblak in ne samo dolga bela črta.
Večina potniških letal leti na višini približno 12 kilometrov, pozimi običajno nekoliko nižje, poleti višje, včasih se višina leta prilagaja tudi vremenu. Temperatura je na tej višini vse leto globoko pod lediščem, tudi zdaj poleti je tam zgoraj okoli –50 stopinj Celzija. Glavna produkta pri izgorevanju kerozina v letalskem motorju sta vodna para (H2O) in ogljikov dioksid (CO2), nekaj je še ostalih plinov, manjši delež pa predstavljajo manjši trdni delci. Molekule vode, ki pridejo iz motorja v plinastem stanju, se zaradi izjemno nizke temperature hitro spremenijo v ledene kristalčke. Kristalčki lahko nastanejo neposredno iz vodne pare, kar imenujemo depozicija, lahko pa najprej nastane vodna kapljica in nato iz nje kristalček. Torej najprej s kondenzacijo vodne pare nastane vodna kapljica, ki se potem z zamrzovanjem spremeni v ledeni kristalček. Za še bolj učinkovito nastajanje kristalčkov in združevanje v malce večje snežinke pa poskrbijo trdni delci v izpuhu, ki so eni od ključnih dejavnikov nastanka kondenzacijskih sledi letal.
Kako obstojne so sledi?
Na obstojnost kondenzacijskih sledi vpliva relativna vlažnost okoliškega zraka na višini leta. Če je vlage v zraku malo, se sledi hitro posušijo in izginejo. Ob nekoliko višji relativni vlažnosti letala puščajo za seboj vidno sled, ki izgine v nekaj minutah ali še prej. Če pa je relativna vlažnost okoliškega zraka zelo velika, so te sledi obstojne dlje časa. Na tej višini je vetra zelo veliko in iz kondenzacijskih sledi lahko nastanejo pravi oblaki, cirostratusi ali cirokumulusi.
Vpliv na zdravje in podnebje?
Pojavljajo se ugibanja, da naj bi bile sledi, ki nastajajo za letali, posledica škodljivih spojin, ki jih letala namerno spuščajo v ozračje. Seveda so nekatere snovi, ki nastajajo pri izgorevanju v letalskih motorjih, škodljive za zdravje in naravo na splošno, ampak nič bolj kot tiste, ki nastajajo pri vožnji z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi na fosilna goriva. Nastanek kondenzacijskih sledi letal je pojasnjen z relativno preprostimi fizikalnimi procesi, prav tako njihova zelo spremenljiva življenjska doba.
"Umetno" nastali oblaki nekoliko vplivajo na energijsko bilanco Zemlje, saj po eni strani čez dan malce oslabijo sončne žarke, po drugi strani pa ovirajo pot toploti, ki izhaja iz Zemlje v nočnem času. Ampak glede na raziskave, ki so jih opravili, je ta vpliv zelo majhen in ni krivec za podnebne spremembe.
KOMENTARJI (274)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.