Kako nizko se lahko spustijo temperature v naših mraziščih?

Pomemben dejavnik pri nočnem ohlajanju je oblika površja. Kraška polja, uvale, vrtače in druge kotanje delujejo kot nekakšne posode, kamor se ob jasnem in mirnem ozračju po sončnem zahodu začne stekati hladen zrak z okoliških pobočij. Ta je težji od toplejšega, zato se uleže na dno kotanje in se tu še nadalje ohlaja z dolgovalovnim sevanjem. Ker se mrzel zrak na dnu mrazišč zbira kot voda v posodi, so procesi nočnega ohlajanja izrazitejši in trajajo dalj časa kot v okolici, ohlajanje pa je še posebej izrazito ob prisotnosti snežne odeje. Snežni pokrov namreč prevzame vlogo izolatorja, ki preprečuje, da bi toplota s tal uhajala v vesolje. Zgornja plast snežne odeje se ob tem močno ohladi in s tem tudi zrak nad njo.

Zelo pomembna je tudi odprtost mrazišča. Bolj odprta in plitva mrazišča lahko izsevajo več toplote, zato se tudi bolj ohladijo kot zaprta in globlja. Med plitva mrazišča uvrščamo Babno Polje, od koder prihaja tudi uradno najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji: –34,5 stopinj Celzija. A to zagotovo ni najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, saj bi lahko, če bi v preteklosti izvajali meritve v še kakšnem drugem kraju, izmerili tudi še precej nižje temperature. 

Mrazišče v Retijski uvali 

V preteklem tednu je bila v naselju Retje v Loškem Potoku postavljena vremenska postaja z javno dostopnimi podatki. Gre sicer za neuradne meritve temperature, saj jih ne izvaja Agencija RS za okolje, velja pa omeniti, da se je temperatura v preteklem tednu kar dve noči zapored spustila do –23 stopinj Celzija, še v dveh nočeh pa se je ohladilo pod –20 stopinj Celzija, medtem ko se v Babnem Polju na podobni nadmorski višini to ni zgodilo niti enkrat.

Večji potencial za ekstremen mraz imajo sicer mrazišča z višjo nadmorsko višino, kar je posledica dejstva, da ozračje z višino postaja redkejše in vsebuje manj vodne pare, ki zavira nočno ohlajanje. V sredogorskih mraziščih smo tako neuradno zabeležili še precej nižje temperature kot na kraških poljih. Devetega januarja 2009 so raziskovalci Slovenskega meteorološkega foruma v Mrzli Komni nad Bohinjem izmerili kar –49,1 stopinje Celzija. Samo predstavljamo si lahko, koliko bi izmerili, če bi meritve tu izvajali že pred 30 in več leti, ko so bile tudi zime hujše.