"Naš cilj ne bi smel biti zgolj živeti dlje, temveč čim dlje ohraniti sposobnost, da živimo aktivno, samostojno in kakovostno."
dr. Tanja Rauter Pungartnik, Zdravstveni center Terme Ptuj

Ko govorimo o dolgoživosti, pogosto najprej pomislimo na prehrano, spanec in preventivo. Kako pomembno mesto ima pri zdravem staranju ohranjanje mišične moči in gibljivosti?
Ohranjanje mišične moči in gibljivosti je eden ključnih dejavnikov zdravega in kakovostnega staranja. Pri dolgoživosti namreč ni pomembno zgolj število let, ki jih doživimo, temveč predvsem, koliko teh let preživimo samostojno, aktivno in brez večjih funkcionalnih omejitev. Mišice niso pomembne samo za gibanje, temveč sodelujejo tudi pri uravnavanju presnove, vzdrževanju telesne stabilnosti ter ohranjanju zdravja kosti in sklepov. Zadostna mišična moč nam omogoča, da tudi v poznejših življenjskih obdobjih lažje opravljamo vsakodnevne aktivnosti, ohranjamo ravnotežje in ostajamo telesno dejavni. S staranjem se mišična masa in moč sicer postopoma zmanjšujeta, vendar lahko ta proces z ustrezno telesno dejavnostjo pomembno upočasnimo. Redna vadba za moč, gibljivost in ravnotežje zato predstavlja eno najučinkovitejših strategij za ohranjanje funkcionalne neodvisnosti.
Zakaj mišično moč danes vse pogosteje razumemo kot pomemben pokazatelj funkcionalnega zdravja in kaj se začne dogajati, če se s staranjem premalo gibamo?
Mišična moč neposredno vpliva na našo sposobnost samostojnega gibanja in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Ko se premalo gibamo, se postopoma zmanjšujejo mišična masa, moč in vzdržljivost, poslabšajo pa se lahko tudi ravnotežje, koordinacija in stabilnost sklepov. Posledično postanejo dejavnosti, ki so bile nekoč samoumevne, vse zahtevnejše, poveča pa se tudi tveganje za padce in funkcionalno odvisnost. Posebej pomembno je preprečevanje sarkopenije, starostno povezane bolezni skeletnih mišic, za katero sta značilni zmanjšana mišična moč in mišična masa. Zato sta zgodnje prepoznavanje upada mišične moči in pravočasno vključevanje ustrezne vadbe tako pomembna. Dobra novica je, da za začetek vadbe nikoli ni prepozno. Tudi pri starejših posameznikih lahko pravilno načrtovana in postopno stopnjevana vadba izboljša mišično moč ter funkcionalne sposobnosti.

Kakšno vlogo ima pri tem zdrava hrbtenica? Je mogoče težave preprečevati že veliko prej, preden se pojavijo kronične bolečine ali omejena gibljivost?
Hrbtenica predstavlja osrednji podporni del našega gibalnega sistema. Omogoča stabilnost telesa, prenos obremenitev in usklajeno gibanje, zato je njeno zdravje pomembno za ohranjanje funkcionalne sposobnosti skozi celotno življenje.
Težave s hrbtenico so pogosto povezane s kombinacijo dejavnikov, kot so dolgotrajna telesna neaktivnost, zmanjšana mišična zmogljivost, ponavljajoče se obremenitve, psihosocialni dejavniki in starostne spremembe.
Pomembno je razumeti, da degenerativne spremembe hrbtenice niso nujno povezane z bolečino. Številne spremembe, ki jih ugotavljamo s slikovnimi preiskavami, so lahko prisotne tudi pri posameznikih brez težav. Najboljša preventiva je redno in raznoliko gibanje, ki vključuje krepitev mišic trupa, hrbta in spodnjih okončin, ohranjanje gibljivosti ter postopno prilagajanje telesnim obremenitvam. Posebej pomembno je, da se ne osredotočamo zgolj na pravilno držo, temveč predvsem na sposobnost telesa, da se varno in učinkovito prilagaja različnim položajem ter obremenitvam. Hrbtenica je namreč ustvarjena za gibanje. Z ustreznimi gibalnimi navadami lahko zmanjšujemo tveganje za nastanek ali ponavljanje določenih težav, čeprav vseh bolečin in degenerativnih sprememb ni mogoče preprečiti.
Kaj bi moral človek vključiti v svojo tedensko rutino, če želi čim dlje ohraniti funkcionalno telo – hojo, vadbo za moč, gibljivost, ravnotežje? Kaj je najpomembnejše?
Za dolgoročno ohranjanje funkcionalnega zdravja je najpomembnejša kombinacija različnih oblik telesne dejavnosti. Nobena posamezna vrsta vadbe namreč ne more v celoti nadomestiti drugih. Odraslim priporočamo vsaj 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko oziroma ustrezno količino intenzivnejše dejavnosti. Poleg tega je priporočljivo vsaj dvakrat tedensko izvajati vaje za krepitev večjih mišičnih skupin. Pri starejših posameznikih je še posebej pomembna več-komponentna vadba, ki vključuje tudi ravnotežje in funkcionalne gibalne naloge, praviloma vsaj trikrat tedensko.Hoja je odlična osnova za vzdrževanje srčno-žilne zmogljivosti, vendar sama po sebi pogosto ne zadostuje za ohranjanje mišične moči. Zato svetujemo tudi vaje, kot so vstajanje s stola, počepi, stopanje na stopnico in vaje z elastikami ali ustreznimi utežmi. Vaje za gibljivost pomagajo ohranjati obseg gibanja, vadba ravnotežja pa prispeva k zmanjševanju tveganja za padce. Najpomembnejša sta rednost in postopnost. Telesna dejavnost mora biti prilagojena posameznikovemu zdravstvenemu stanju, zmogljivostim in ciljem. Tudi manjše količine gibanja imajo pozitiven učinek, zlasti pri ljudeh, ki so bili pred tem telesno neaktivni.

Kje je meja med običajno samostojno vadbo in trenutkom, ko je smiselno poiskati strokovno pomoč? Kateri znaki nam povedo, da telo potrebuje bolj individualno obravnavo?
Samostojna telesna dejavnost je za večino ljudi varna in priporočljiva, vendar obstajajo okoliščine, ko je smiseln strokovni pregled in individualno prilagojen program. Strokovno pomoč priporočamo predvsem takrat, ko se bolečine ponavljajo ali vztrajajo, ko se zmanjšuje gibljivost, pojavljajo težave z ravnotežjem ali ko posameznik opaža, da vse težje opravlja vsakodnevne aktivnosti. Pozorni moramo biti tudi na postopno zmanjševanje mišične moči, pogostejše padce, občutek nestabilnosti in težave pri vstajanju s stola ali hoji po stopnicah.
Pri nenadni izraziti mišični oslabelosti, novih motnjah nadzora nad odvajanjem vode ali blata, izgubi občutka v predelu presredka oziroma drugih resnih nevroloških znakih pa je potrebna takojšnja medicinska ocena. V okviru specialistične obravnave ocenimo posameznikovo zdravstveno stanje, gibalne sposobnosti in morebitne dejavnike tveganja. Na podlagi ugotovitev lahko oblikujemo varen in učinkovit program, ki je prilagojen njegovim dejanskim potrebam.
Pomembno je, da strokovne pomoči ne razumemo zgolj kot zdravljenje že nastalih težav, temveč tudi kot možnost zgodnjega prepoznavanja funkcionalnega upada in njegovega preprečevanja.

Kako v Termah Ptuj pristopite k posamezniku, ki želi izboljšati stanje hrbtenice ali se vrača v gibanje po poškodbi oziroma obdobju bolečin? Kako določite cilje rehabilitacije in jih prilagajate njegovim zmožnostim?
V Termah Ptuj izhajamo iz celostnega in individualno prilagojenega pristopa. Naš cilj ni zgolj zmanjšanje bolečine, temveč predvsem izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in omogočanje varne vrnitve k vsakodnevnim dejavnostim. Obravnava se začne z oceno zdravstvenega stanja, anamnezo, kliničnim pregledom ter opredelitvijo posameznikovih težav, omejitev in pričakovanj. Pomemben del predstavljajo tudi funkcionalne ocene, s katerimi lahko spremljamo mišično moč, gibljivost, ravnotežje, vzdržljivost in sposobnost izvajanja vsakodnevnih gibalnih nalog. Na podlagi ugotovitev oblikujemo individualne cilje rehabilitacije. Pri enem posamezniku je lahko najpomembnejše zmanjšanje bolečine in izboljšanje gibljivosti, pri drugem povrnitev mišične moči, samostojna hoja ali varna vrnitev k športnim dejavnostim. V rehabilitacijski proces vključujemo ustrezno terapevtsko vadbo, fizioterapevtske postopke, po indikaciji tudi hidroterapijo in druge podporne metode. Osrednjo vlogo ima aktivno sodelovanje posameznika, saj dolgoročni rezultati temeljijo predvsem na pridobljenih gibalnih sposobnostih in nadaljevanju ustrezne telesne dejavnosti. Napredek spremljamo in program po potrebi prilagajamo. Naš cilj je, da posameznik po zaključeni obravnavi razume svoje telesne zmogljivosti, zna ustrezno obvladovati obremenitve in ima jasno usmeritev za nadaljnjo samostojno vadbo.

Če bi morali izbrati tri stvari, ki jih lahko človek začne izvajati že danes, da bo pri 60., 70. ali 80. letu bolj gibljiv, močan in samostojen – katere bi bile?
Če bi morala izpostaviti tri najpomembnejše ukrepe, bi bili to redno gibanje, sistematično ohranjanje mišične moči in skrb za ravnotežje ter funkcionalno gibljivost.
Prvič – gibajte se vsak dan. Hoja, kolesarjenje, plavanje ali druge oblike telesne dejavnosti naj postanejo del vsakodnevne rutine. Pomembno je tudi zmanjševanje časa, ki ga preživimo sede.
Drugič – vsaj dvakrat tedensko izvajajte vadbo za moč. Mišična moč je ena ključnih sposobnosti, ki omogoča samostojnost v poznejših letih. Že preproste vaje, kot so vstajanje s stola, počepi in vaje z elastikami, lahko ob ustrezni izvedbi in postopnem povečevanju zahtevnosti pomembno prispevajo k ohranjanju funkcionalnih sposobnosti.
Tretjič – ne zanemarjajte ravnotežja in gibljivosti. Vaje za ravnotežje, koordinacijo in ohranjanje obsega gibanja so posebej pomembne za varno gibanje in preprečevanje padcev.
Ob tem bi poudarila, da zdravo staranje ni rezultat kratkotrajnih intenzivnih programov, temveč dolgoročnih, vzdržnih navad.

Prav temu sledimo tudi v Termah Ptuj, kjer posameznikom, ki želijo aktivno vlagati v svoje zdravje, oblikujemo individualno prilagojene programe, ki združujejo vadbo za moč, ustrezno regeneracijo in podporne terapevtske pristope. Pri tem ne prilagajamo zgolj izbire aktivnosti, temveč tudi njihovo intenzivnost, pogostost in stopnjevanje glede na posameznikove sposobnosti, zdravstveno stanje in cilje. Verjamemo namreč, da je prav individualen pristop ključ do dolgoročnih in trajnih rezultatov.
Naročnik oglasne vsebine je Družba Sava Turizem d.d.

































































