Kako poletje pri nas preživljajo begunski otroci?

"Slovenščine se učimo v treh različnih skupinah - pol ure je za najmlajše, pol ure za stare pet in šest let, ena ura pa za šoloobvezne otroke. Učimo se besede in pesmice, s šoloobveznimi tudi nekaj slovnice," je za navedla izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.

Otroci imajo vsak dan po kosilu delavnico, na kateri ustvarjajo izdelke iz različnih materialov, denimo iz papirja, plastike in volne. Hkrati pa se tudi učijo. Delavnice so običajno tematske - vsak teden zaznamuje druga tema.

Z otroki, ki so že hodili v šolo, eno uro dnevno ponavljajo in utrjujejo snov, učijo pa jih tudi pisanih črk. Po tem jih čakajo športne dejavnosti in različne igre.

V tem tednu so skupino, v kateri je 16 otrok, odpeljali na slovensko Obalo s pomočjo prevoznika, ki za prevoz ni zahteval plačila. Pomagali so tudi posamezni donatorji, ki so poskrbeli za nujno opremo za male kopalce in njihove starše.

V skupini, ki se ukvarja z otroki, so štirje ljudje z izkušnjami pri delu z begunskimi otroki. Med njimi eden govori arabsko, eden pa perzijsko.

Z Zvezo prijateljev mladine Idrija se zdaj dogovarjajo, da bi starejši otroci skupaj z njimi obiskali adrenalinski park. Enega dečka so vključili tudi v lokalni lokostrelski klub.

Tesno sodelujejo s knjižnico Logatec in z več prostovoljci, ki si prizadevajo za povezovanje lokalnih prebivalcev, še posebej otrok, z otroki iz Azilnega doma. Veliko pa sodelujejo tudi s pedagoško fakulteto v Ljubljani.

V Slovenski filantropiji kot največji problem izpostavljajo veliko negotovost, v kateri živijo družine v Azilnem domu. Postopki se za nekatere vlečejo že od marca. "Ne vedo, ali bodo lahko ostali v Sloveniji ali ne," je opozorila Novakova.

Prosilci za mednarodno zaščito v času trajanja postopka nimajo dostopa do trga dela. Glede na to so po njenih besedah dragoceni predvsem prostovoljci, "ki jih skušajo vključevati v različne aktivnosti, da čas mine hitreje in bolj produktivno".