Kako preprečiti, da bi javno zdravstvo ostalo brez vrhunskih zdravnikov?

Predstavitev predloga zakona o zdravstveni dejavnosti je tekla kot po tekočem traku za posamezne strokovne zbornice. "Zagotovo bo sproženo tudi nekaj nelagodja med posameznimi izvajalci zdravstveinh dejavnosti. V to smo prepričani, morda celo neke večje omejitve," je dejala predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.

Zdravniki v javnem zdravstvu namreč ne bodo mogli več delati za zasebnika. In če bodo zdravniki sklenili podjemno pogodbo s svojim delodajalcem, bodo zaradi manj obdavčenega tipa te pogodbe bolj motovirani za dodatno delo, so prepričani na ministrstvu Valentine Prevolnik Rupel.

Pa bodo res? Še vedno odmeva primer odhoda dveh pediatrov iz Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad na novo delovno mesto pri zasebniku, zaradi česar je brez zdravnika ostalo 2500 otrok in mladostnikov, prav tako pa tudi okoli 600 odraslih. "Nič čudnega ni, če si marsikdo v skrbi zase priskrbi službeno okolje z manj stresa," je avgusta letos dejala pediatrinja v ZD Ljubljana, v enoti Moste-Polje Marija Burnik.

Ob tem je v ljubljanskem zdravstvenem domu polovica pediatrov blizu upokojitve, nove zdravnike pa zaradi velikih obremenitev težko privabijo in zadržijo. Ne pozabimo, kako je še lanskega januarja izgledalo za bežigradom, ko je na vpis h dvema novima zdravnicama čakala nepregledna, prezebla vrsta pacientov. Prizori, ki jim v samostojni državi leta 2023 ne bi smeli biti nikoli priča.

Zdaj smo leta 2024. "Zdravstvena reforma je predvidena za leto 2024. Takrat se bo začela izvajati, do takrat pa gasimo požare," je decembra 2022 napovedoval predsednik vlade Robert Golob.

Prišli pa smo celo do tega, da onkološki bolniki pišejo odprta pisma: Neznosen hrup. Zadušljiva, smrdljiva klet mariborske onkologije, kjer na obravnavo čakaš vse do večera. Dolge kolone pacientov, ki na kemoterapijo čakajo na hodnikih. Tu so še ropot, tresenje in brnenje gradbene mehanizacije, ki z nadgradnjo oddelka zamujo eno leto.

Medtem predstojnica Oddelka za onkologijo UKC Maribor Maja Ravnikar: "Se kdo vpraša, kaj bo na nacionalnem nivoju z onkološkim zdravljenjem in z bolniki, če bomo zaprli naš oddelek in prelili vse skupaj na onkološki inštitut? Konec koncev smo lahko jutri mi na isti strani. Si to želimo? Jaz si ne."

Vršilka dolžnosti ljubljanskega onkološkega inštituta Janja Ocvirk pa meni, da bi se v tem primeru najverjetneje podaljšale čakalne dobe na obsevanje, vzpostavile bi se čakalne dobe za sistemsko zdravljenje. "Nenezadnje bi prišli celo do absurdne situacije, ko imamo v Sloveniji na voljo številna nova zdravila za zdravljenje raka, mi pa ne bi imeli ne kadra, ne prostorov kjer bi te bolnike zdravili," je dejala.

Bo kadre torej prinesla prepoved dela izven javne zdravstvene mreže, na samoplačniškem trgu? "Imamo posamezne stroke, ki so izrazito zasebne in ne bodo nikoli v večji meri v javnem sektorju. Recimo plastična krirugija, da se ne godilo da bomo ostali v državnih institucijah brez vrhunskih kirurgov na tem področju," je dejala predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović.

'Ne moremo predvideti odločitve vsakega posameznega zdravstvenega delavca'

Kako torej preprečiti, da bi javno zdravstvo ostalo brez vrhunskih zdravnikov? V oddaji 24UR ZVEČER smo gostili zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel. Slednja poudarja, da v javno zdravstveno mrežo sodijo tako javni zdravstveni zavodi kot koncesionarji. "Želimo ohraniti javno zdravstveno mrežo in zaposlene v javni zdravstveni mreži. To je tudi namen novele zakona o zdravstveni dejavnosti," je bila jasna.

Pojasnila je, da ima predlagana novela predvsem dva cilja: motivirati zdravstvene delavce, da čim več dela opravijo v javnih zavodih, ter regulacija koncesionarstva. Prvo želijo doseči z ugodnostmi za zdravstvene delavce, s podjemnimi pogodbami, ki so manj obdavčene. Pri regulaciji koncesionarjev pa želijo zagtoviti, da bi bilo manj prehajanja, s čimer bi po njenem mnenju regulirali celotno javno zdravstveno mrežo. "Ob tem vemo tudi, da zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu po osnutku novele ne bodo mogli več opravljati samoplačniških storitev."

Meni sicer, da se bo kljub motivaciji zdravstvenega osebja, da ostanejo v javni zdravstveni mreži, nekaj zdravnikov odločilo za odhod v samoplačništvo. "Ampak tega žal ne moremo preprečiti. To je nekaj, kar se dogaja v celotni Evropi," je dejala.

Vedo sicer, koliko dejavnosti se opravi v javnih zavodih, koliko pri koncesionarjih, koliko samoplačniško. Poudarja pa, da ne morejo napovedati odločitev vseh zdravnikov, ki jih imajo trenutno v javni zdravstveni mreži: "Ne moremo predvideti odločitve vsakega posameznega zdravstvenega delavca."

Prav tako ne ve, kako bi slednje vplivalo na čakalne vrste, saj so tudi te močno odvisne od odločitev zdravstvenih delavcev. Dodaja pa, da je sicer njihova prva skrb, da prebivalcem zagotovijo neprekinjeno zdravstveno oskrbo 24 ur na dan.

Odšli so radiologi, pediatri, kako bodo pogasili te požare? "Na ministrstvu ne pripravljamo zgolj te novele zakona. Pripravljamo tudi številne druge ukrepe. Pristopili so tudi k pregledu cen, pristopili smo k pregledu kategorizacije bolnišnic za plačevanje neprekinjenega zdravstvenega varstva ... Vsi ti ukrepi, ki bodo v Zakonu o zdravstveni dejavnosti ali pa v uredbi, gredo z roko v roki k temu, da bomo lahko zagotovili dostop do boljših storitev za vse nas," je dejala ministrica, ni pa podala konkretnega odgovora.

Glede skoraj 500 pripomb, ki so jih prejeli na zakon o psihoterapevtski dejavnosti, pa je dejala, da vseh sicer še niso uspeli pregledati in zagotovila, da bodo skušali to storiti čim prej ter ugotovili, kateri so konstruktivni in kateri ne. Dodaja pa, da je sicer vesela, da se toliko ljudi zanima za to področje in je v razpravi podalo svoje mnenje.