Kako preživeti, ko se ti svet sesuje

Dr. Tjaša Maksimiljana Kos o psihološki odpornosti ne govori le strokovno, ampak tudi iz lastne izkušnje. Pri štiriindvajsetih letih je izgubila vid. To ji je popolnoma spremenilo življenje in jo soočilo z vprašanji, kako sploh preživeti trenutek, ko se ti zdi, da se ti sesuje ves svet. Danes pomaga ljudem razumeti, zakaj nas ponoči pogosto preplavijo strahovi, kako naše misli vplivajo na telo in zakaj so bližnji odnosi, občutek smisla ter notranje vrednote ključni v najtežjih življenjskih obdobjih.

"Naši možgani slabo razlikujejo med tem, kar si mislimo, in tem, kar se zares dogaja," opozarja. Zato lahko neprestano vrtenje črnih scenarijev sproži tesnobo, stres in občutek nemoči. "Ko zaspiš zvečer sam s skrbmi – ali bom še kdaj videl, ali bom dobil službo, kaj če izgubim streho nad glavo – to so realne skrbi, ki se lahko zgodijo vsakemu," pravi. Takrat se pogosto začne miselna spirala, ki jo telo zelo hitro tudi fizično občuti: "Naši možgani slabo razlikujejo med tem, kar si mislimo, in tem, kar je res. Ko si vrtimo negativne scenarije, se sprožijo stresni hormoni – adrenalin, noradrenalin, kortizol – in telo se vznemiri. Potem res težko zaspimo." Zato je po njenih besedah ključno, da te spirale ne hranimo: "Pomembno je, da se ne zapletamo v negativne misli."

"Ni ene generične tehnike, ki bi delovala za vse," poudarja. "Če ima nekdo močno domišljijo, si lahko pomaga tako, da se spomni lepih dogodkov ali situacij, ko je že premagal težke stvari." Eden najosnovnejših, a pogosto spregledanih pristopov je tudi dihanje: "Vedno imamo pri sebi dih. Če se osredotočimo na vdih in izdih in misli pripeljemo k dihanju, je to dober način, da si pomagamo." A opozarja tudi na pomembno dejstvo: " To deluje le, če to že poznamo. Če tega prej nisi vadil, v trenutku stiske ne bo šlo. Če pa imaš prakso – na primer sprostitvene ali dihalne vaje – potem to postane resurs. Pomagajo tudi druge preproste stvari: glasba, meditacija, branje – vse to je boljše kot ekran, ki nas še dodatno stimulira."

Še eno močno orodje, ki ga izpostavlja, je smisel. Vrednote so tiste, ki v kriznih trenutkih dajejo smer. Spominja se obdobja covida, ko je bila z otroki na Lošinju – v težkih razmerah, mrazu in izolaciji, a hkrati v globoki povezanosti z družino. "Takrat sem si rekla: če so vrednote Frankla vodile skozi Auschwitz, lahko mene skozi Lošinj vodijo moje lastne vrednote." Danes to izkušnjo opisuje kot eno najtežjih in hkrati najlepših obdobij svojega življenja.

Več o tem, kako preživeti trenutke, ko ostaneš sam s svojimi mislimi, kako ustaviti spiralo negativnih scenarijev in zakaj nas prav odnosi in vrednote držijo pokonci, v pogovoru oddaje Svet na kanalu A.