Policija je ob pomoči ameriških varnostnih organov prijela osumljenca, ki je načrtoval množični poboj v več javnih ustanovah. Pri njem so našli natančno in skrbno izdelan načrt pokola, s konkretnimi imeni in priimki. Tarče pa: vrstniki, nekdanji sošolci in pedagogi še iz osnovne šole. Gre tukaj za dolgotrajno čustveno zamero, ki se je oblikovala v morilsko osebnost?
Po besedah sodnega izvedenca in kliničnega psihologa Tristana Riglerja težko govorimo o morilski osebnosti, zelo verjetno pa o tem, da je ta oseba, ta posameznik doživljal določene hude dogodke, mogoče tudi travme, ki jih ni mogel na drug način predelati. "Zelo običajno je, da jih takšni posamezniki držijo v sebi, da je okolica nedojemljiva za njihove stiske, zato jih ne more niti predelati niti izraziti. In potem pride do takšnih stvari, kot je načrtovanje maščevanja – ker sebe doživljajo kot žrtev, a te vloge ne sprejemajo, temveč se preobrazijo iz žrtve v napadalca, v izvršitelja dejanja."
20-letnik naj bi po ugotovitvah Policije deloval sam, tudi znanci ga opisujejo kot tihega, mirnega, zaprtega vase, stikom z ljudmi se je izogibal. Je to pogost opis tipičnega množičnega morilca? Rigler odgovarja, da ta opis dokaj pogosto zasledimo – da so bili tihi, neopazni, pogosto so bili zaničevani, žrtve. Pogosto so tudi žrtve medvrstniškega nasilja in podobno. "V tem primeru je na mestu pregovor 'Maščevanje je jed, ki se servira hladna'. In to zelo kaže na ta mehanizem, da dolgo časa kuha zamero, se pripravlja in v bistvu načrtuje, kako bo prišel njegov dan maščevanja, s katerim naj bi predelal vse te travme," pojasnjuje.
Pa so 20. leta, ko se navadno prvič pokaže duševna motnja, razlog, da njegovih morilskih namer oziroma hudih težav, ki bi lahko pripeljale do takšnega kaznivega dejanja, niso zaznali že prej? Klinični psiholog razlaga, da ta starost pravzaprav zelo sovpada s tem, da se prvič srečamo z določeno psihopatologijo, z določenimi duševnimi motnjami. In zelo pogosto oziroma kar po pravilu je, tako Rigler, da se v pozni adolescenci in tudi zgodnji odraslosti pri posamezniku prvič pojavi duševna motnja.
Kako pa nasploh prepoznati, da je nekdo sposoben nečesa takšnega, da nekdo načrtuje neko hudo kaznivo dejanje, kot je množični umor? "Da bi zares imeli nekakšno sito ali pa filtre v družbi – tega nimamo," pravi izvedenec. Največji pokazatelj v današnjem sodobnem času je tako pravzaprav internet, če je nekdo aktiven v tej smeri. "Kot se je tudi tukaj izkazalo," dodaja.
Tudi njegov profil na družbenem omrežju Twitter je poln satanističnih objav oziroma čaščenja satanizma. Takšnih objav gotovo ne gre prezreti? Rigler prikimava, je pa po njegovih besedah res, da to ni takšen znak, da bi lahko na podlagi tega izluščili nekoga, ki bo moril oziroma naklepal umore. "Ti dejavniki se prekrivajo, ampak na žalost jih vedno ugotavljamo retrogradno – ko se nekaj že zgodi, potem za nazaj ugotavljamo, kateri dejavniki so. Na žalost pa niso tako specifični, da bi lahko iz družbe vnaprej izluščili, kdo bi lahko storil nekaj takšnega."
Kaj zdaj sledi, nedvomno obtožnica, a ker pokola ni bilo, je lahko tukaj cela vrsta olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je osumljeni lahko hitro nazaj na prostosti. S tem pa tudi njegove zamere, ki bi lahko bile še večje. Rigler na to pravi, da bodo zadnjo besedo glede tega na koncu seveda imeli pravniki. "Kar se tiče sodnega izvedenstva, je pa zelo verjetno, da bo določen sodni izvedenec, ki bo imel nalogo oceniti njegovo duševno stanje in kaj ga je pripeljalo do tega."
In kako v bodoče s takšnim človekom? Kako mu pomagati, da postane nenevaren oziroma da v prihodnje ne bo nevaren družbi? "Predvsem je treba takšnemu posamezniku pokazati možnost, da obstajajo drugi načini," odgovarja sogovornik. Ker da do tega sploh pride, je skoraj po pravilu tako, da ta oseba razmišlja znotraj določenega okvirja, da ne vidi druge možnosti. "Vedno pa je treba pokazati drugo možnost, da lahko izrazi svoje želje in obstajajo alternative za vse te stvari, ki jih je on načrtoval," še dodaja.
V Sloveniji smo žal vajeni umorov iz ljubosumja in maščevanja, ampak nikdar na tak način – redkokdaj je skrbno načrtovano in s takšnim morilskim orožjem. Gre tukaj za kulturno pomembno razliko? Rigler meni, da gre tukaj pravzaprav za nekaj drugega. "Ker smo umeščeni v splet in smo seznanjeni z novicami iz tujine, prihaja do pojava desenzitizacije – da je to dovoljeno, da je to nekaj, kar se dogaja in smo seznanjeni s tem, kar se dogaja množično v ZDA, da je to nekako bližje nam ... In če je bližje nam, je to nekaj, kar se lahko tudi pri nas izvede. Je pa to pojav, ki se bistveno razlikuje od teh impulzivnih dejanj," še sklene Rigler.
KOMENTARJI (370)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.