V nedeljo se je na Koseškem bajerju zgodila nesreča, ko sta se dve osebi zaradi vdora ledu znašli v vodi. "Na srečo se je dogodek končal brez hujših posledic, vendar je to resen opomin, da je led na vodnih površinah izjemno nepredvidljiv in nevaren," so ob tem zapisali na Gasilski brigadi Ljubljana.
Čeprav nizke temperature ustvarjajo občutek varnosti, led nikoli ni enakomerno zamrznjen. Njegova debelina se lahko razlikuje že na nekaj metrih razdalje, zato je lahko na videz trdna površina v trenutku usodna past, opozarjajo. Hoja, drsanje ali zadrževanje na zamrznjenih vodnih površinah zato niso varni.
Debelina ledu za hojo ali drsanje mora biti vsaj deset centimetrov, če je na ledeni ploskvi več ljudi, predpogoj za to pa je najmanj deset dni hudega mraza pod minus 10 stopinj Celzija. Šele takrat lahko ocenimo, ali so površine primerne za morebitno gibanje po njih. Velja nekaj osnovnih opozoril:
1. Ne stopajte na led, tudi če to počnejo drugi.
2. Če opazite razpoke, vodo na površini ali slišite pokanje ledu, se takoj umaknite.
3. Po ledu nikoli ne tecite, gibajte se počasi in omejite točkovni pritisk na ledeno površino.
4. Če se na ledu pojavi več ljudi naenkrat, ohranjajte medsebojno razdaljo, da se pritisk na ledeno površino porazdeli.
Kaj pa, če se led vdre?
Če se vam led pod nogami vdre, poskusite ostati mirni. Ne mahajte okoli sebe, poskusite se prijeti ledene površine, se s komolci opreti nanjo, se obrniti na trebuh ter dvigniti ven iz vode.
Ko enrat pridete ven iz vode, se odkotalite proti brežini. Izogibajte se točkovnim pritiskom in teku, kar ljudje v paniki ponavadi naredimo.
V spodnjem videoposnetku so prikazani dodatni napotki za varnejše gibanje po zaledenelih površinah.
Če vidite nesrečo
Če opazite, da je nekdo padel v ledeno vodo, odreagirajte hitro. Pomagajte mu s pripomočki – podajte mu vejo, vrv ali kos oblačila in ga poskušajte izvleči iz vode.
Če ste priča takšnemu padcu, čim hiteje opozorite ostale očividce, da pokličejo na številko 112. Ne izpostavljajte se dodatni nevarnosti, pomoč naj nudijo za to usposobljene službe.
"Zimska narava je lahko čudovita, a zahteva spoštovanje in previdnost. Poskrbimo, da se podobni dogodki ne bodo končali tragično," še pozivajo na Gasilski brigadi Ljubljana.
Drsanje še na nobenem jezeru ni varno
Jezera v Sloveniji, na katerih je drsanje nasploh prepovedano, so jezera v dolini Triglavskih jezer, Dupeljsko jezero, Jezero v Lužnici, Krnsko jezero, jezero na Planini pri Jezeru, Kriška jezera in presihajoče jezero Ledine v Ratečah ter Koseški bajer.
Drugje po Sloveniji je drsanje načeloma dovoljeno, vendar je treba paziti, da je ledena ploskev dovolj trdna. Najbolj priljubljena naravna drsališča so sicer jezero na Rakitni, Podpeško jezero, Cerkniško jezero, Bloško jezero, Blejsko jezero in Bohinjsko jezero, jezero Jasna v Kranjski Gori, Planšarsko jezero na Jezerskem ter Braslovško jezero na Štajerskem.
Jezero Jasna v Kranjski Gori je med tistimi, ki najhitreje dobijo ledeno ploskev oz. zaledenijo. Jezero je zdaj le delno zamrznjeno in za drsanje ni varno, so za STA pojasnili v Turizmu Kranjska Gora.
Med najlepšimi je zagotovo ledeniško Bohinjsko jezero, kjer je drsanje še dovoljeno. A žal jezero že dolga leta ni bilo zamrznjeno, tudi tokrat ni, pravijo v Turizmu Bohinj.
Tudi Blejsko jezero še ni zamrznjeno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.