Kako ravnati z odpadki pri okuženih z novim koronavirusom?

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo napotke za ravnanje z odpadki v gospodinjstvih, kjer je potrjena okužba oziroma se zaradi suma na okužbo s koronavirusom osebe nahajajo v domači oskrbi. Kot so zapisali, morajo osebne odpadke – denimo uporabljene robčke, rokavice iz lateksa, zaščitne maske – ter odpadke od čiščenja prostorov – na primer krpe za enkratno uporabo – odložiti v plastično vrečo za odpadke.

Ko je vreča polna, naj jo tesno zavežejo. To vrečo naj nato namestijo v drugo plastično vrečo za odpadke in tudi to tesno zavežejo ter jo ločeno hranijo vsaj 72 ur, preden jo odložijo v zunanji črn zabojnik za mešane komunalne odpadke. Druge gospodinjske odpadke, ki niso prišli neposredno v stik s slino okuženega, lahko odlagajo kot običajno.

Odpadne vode

Po navedbah ministrstva za zdaj še ni dokazov, da novi koronavirus preživi v odplakah. Prenos preko odpadnih voda je sicer možen, vendar se v dobro zasnovanih in upravljanih centraliziranih sistemih odvajanja in čiščenja voda na vsaki stopnji čiščenja potencialno tveganje za prenos zmanjša. "WHO navaja, da se bo virus verjetno inaktiviral bistveno hitreje kot človeški enterovirusi, za katere je znan prenos preko vode (npr. adenovirus, norovirus rota virus, HAV). Iz študij drugih korona virusov sklepajo, da toplota, visok ali nizek pH, sončna svetloba in običajni dezinficiensi, kot je klor, vsi pospešijo propad virusa," so zapisali na ministrstvu.

Že v torek so na ministrstvu tudi pojasnili, da za zaposlene pri delu z odpadnimi vodami in na čistilnih napravah ni podatkov, da bi bila potrebna dodatna zaščita zaradi koronavirusa. Delavci naj nosijo ustrezno osebno varovalno opremo, torej zaščitna vrhnja oblačila, rokavice, škornje, očala ali vizir za obraz in masko, ki je v skladu z oceno tveganja delovnega mesta. Pogosteje naj si umivajo roke ter naj se ne dotikajo obraza, zlasti oči, nosu in ust, ne da bi si pred tem umili roke.

Upravljavci čiščenja odpadnih vod naj zagotovijo, da delavci pri delu sledijo rutinskim postopkom, da preprečijo izpostavljenost odpadni vodi.

Obrati za mehansko biološko predelavo

Prav tako je ministrstvo obrate za mehansko biološko predelavo komunalnih odpadkov pozvalo, naj se izvajajo samo avtomatizirani procesi – torej brez ročnega prebiranja odpadkov. "Ročno prebiranje je pogojno sprejemljivo le za ločevanje kosovnih, kovinskih ali drugih odpadkov, ki ne gredo v vreče in jih je treba ločevati, pod pogojem, da v obratu za zaposlene sprejmejo vse potrebne varnostne ukrepe," so opozorili.

Ob tem so poudarili, da je treba v vseh obratih za zbiranje odpadkov kot tudi v tistih, kjer se zbrani odpadki obdelajo, upoštevati vse protokole za zaščito delavcev in dezinfekcijo opreme in vozil. V te namene morajo v družbah, ki zbiranje in predelavo odpadkov izvajajo, zagotoviti dobavo osebne zaščitne opreme – predvsem ustrezna oblačila, rokavice in maske.

Komunalno blato

Okoljsko ministrstvo spremlja tudi situacijo na področju komunalnega blata in je v stalnem stiku z Zbornico komunalnega gospodarstva. "Blato komunalnih in skupnih čistilnih naprav se trenutno ne vozi v Republiko Hrvaško (čezmejna pošiljka odpadkov), saj pristojni organ še ni potrdil prejema prijav in ni odločil o zadevah," so sporočili.

Trenutno je v Sloveniji, glede na zadnjo analizo podatkov, še nekaj prostih kapacitet za sušenje blata in ostale postopke predelave (na primer namensko kompostiranje). "Načeloma so blata komunalnih čistilnih naprav nenevaren odpadek. Kljub temu se zavedamo, da so v njih ob izvajanju neustrezne higienizacije lahko prisotni različni patogeni organizmi, zato je treba z blatom ustrezno ravnati," so zapisali.

Pojasnili so, da se v primeru Ljubljane blata sušijo (toplotno obdelajo) na 95-odstotno vsebnost suhe snovi, v primeru Maribora pa se vrši higienizacija z dodajanjem apna (20-25 odstotkov). V nobenem od teh dveh primerov ni možna okužba, so zagotovili na ministrstvu.