Obrtniki ne bodo ohromili Slovenije

Skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je za dober mesec zamrznila cestno zaporo Slovenije. O morebitni zapori bo skupščina znova odločala na dnevih obrti in podjetništva, ki bodo 20. in 21. maja v Portorožu.

Kot je po skupščini pojasnil predsednik OZS Štefan Pavlinjek, je skupščina analizirala uresničevanje zahtev. "Če bo šel zakon o prevozih v cestnem prometu skozi državni zbor, je skoraj gotovo, da državne nepokorščine ne bo," je poudaril.

Po njegovih pojasnilih so danes na forumu od premierja Boruta Pahorja in ministrov dobili zagotovilo, da bodo zakonske rešitve, ki so dogovorjene in v državnem zboru še niso sprejete, v najkrajšem času šle skozi poslansko sito.

Vlada rešuje tudi probleme gradbeništva, zato je bila po njegovi oceni pametna poteza, da se je skupščina odločila zamrzniti protest do dnevov obrti in podjetništva. "Osebno sem prepričan, da bo stvar v tem času stekla in da bo rešena," je poudaril.

Malo gospodarstvo bo še naprej vztrajalo pri spremembi dohodninske zakonodaje skozi načelo Vsak račun šteje. "Vztrajamo, da se mora udejanjiti," je izpostavil Pavlinjek.

Ob tem je dodal, da so sklenili do dnevov obrti pridobiti natančnejšo analizo o vpeljavi tega načela in podatke iz nekaterih evropskih držav, ki to vpeljujejo, npr. Grčije. "Potem bomo lahko tudi z argumentom nastopili proti državi, da je to res stvar, ki bo dobra za preprečevanje sive ekonomije in reda v tej državi," je še dejal predsednik OZS.

Sestanek brez gradbincev

Veliko pa se je danes pričakovalo tudi glede reševanja slovenskega gradbeništva. Današnji delovni posvet o izrednih razmerah v gradbeništvu in morebitnih izrednih ukrepih vlade za sanacijo nastalih razmer, ki ga je sklical premier Borut Pahor, je potekal v znamenju izpostavitve problemov neplačanih podizvajalcev, najnižjih ponudb, zbranih na javnih razpisih, in nespoštovanja zakona o javnih naročilih.

A na sestanku ni bilo prav nobenega gradbinca, iz naše največje banke, to je NLB, kjer naj bi imel samo Ivan Zidar več sto milijonov evrov kreditov in garancij, pa so poslali zgolj drugorazrednega predstavnika.

Pripravili bodo akcijski načrt

Udeleženci sestanka – poleg predstavnikov vlade so bili to še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in bank – so se dogovorili, da bodo na podlagi današnjih pogovorov pripravili skupen akcijski načrt, ta pa naj bi bil podlaga za ustanovitev novega akcijskega telesa, je po srečanju povedala izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek.

Podizvajalci v veliki stiski

Kot je po srečanju ponovil predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Slovenije pri GZS Mirko Požar, so podizvajalci v veliki stiski, saj so obremenjeni z okoli 600 do 700 milijoni evrov dolga v insolvenčnih postopkih.

Pojasnil je, da so ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju predali poročilo o 25 konkretnih primerih projektov, v katerih so podizvajalci ostali brez plačila za svoje delo. Med njimi je izpostavil dva še vedno nerešena primera - pomursko avtocesto in Celovške dvore. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada vsaj zanju rešitev našla v nekaj dneh.

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek je pojasnila, da so na posvetu veliko besed namenili zamudam pri plačilih. Kot je zatrdila, tudi država ne plačuje v predvidenih rokih oz. ministrstva, občine, skladi in druge državne institucije pogosto ne spoštujejo zakona o javnih naročilih in drugih zakonov.

Po njenih besedah ima država trenutno za 33 milijonov evrov neporavnanih obveznosti, zato je pozvala k ureditvi tega področja. Prepričana je, da bi veljalo spremeniti zakonodajo tako, da bi se povečalo odgovornost javnih naročnikov.

Avberškova je spregovorila tudi o problemu najnižjih cen, ki so na razpisih pogosto glavni kriterij pri izbiranju izvajalca del. V tej luči je menila, da tudi zato, ker so za projekte ponujene nerealno nizke cene, prihaja do neplačevanja podizvajalcev. "Kdor poceni kupi, dvakrat plača," pa je o najnižjih cenah dejal Požar.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar pa je opozorila, da je novela zakona o javnih naročilih začela veljati šele sredi minulega meseca in da zato še ne more odražati reševanja težav. Obljubila je še, da bodo preučili, ali je treba sprožiti dodatno kampanjo za informiranje zavezancev, naj dosledno spoštujejo zakonske določbe.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je povedal, da je trenutno odprtih gradbišč, vezanih s pogodbami, čez 100 milijonov evrov. Med projekti, pomembnimi za ponoven zagon slovenskega gradbeništva, je naštel Teš 6, tretjo razvojno os (ceste), drugi tir (železnice), plinovod, daljnovod. Poleg tega je dejal še, da je predvidenih tudi za čez 140 milijonov evrov projektov, vezanih na učinkovito rabo energije.

Glede na sredstva iz kohezijskih skladov je v naslednjih letih predvidenih še za okoli milijardo evrov investicij v vodno infrastrukturo, protipoplavno zaščito, čistilne naprave, kanalizacijo, ravnanje z odpadki, je sklenil minister.