Reševanje zdravstva: ZZZS podpira estonski model

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar se je odzvala na napovedano zdravstveno reformo, s katero se bo koalicija najprej lotila prav ZZZS. Po njenih besedah je to najbolj nadzirana inštitucija v Sloveniji, ki jo vsako leto revidira Računsko sodišče. To jim je v zadnjem poročilu znova dalo pozitivno mnenje, je spomnila. 

Premier Robert Golob je namreč po včerajšnjem vrhu koalicije dejal, da je stanje v zdravstvu slabše, kot si mislimo, v oddaji 24UR ZVEČER pa je nato pojasnil, da so se njegove besede nanašale na anomalije, ki kažejo, kako nikakor ne nadzorujemo pretoka denarja znotraj sistema. Od leta 2019 so se namreč prilivi v zdravstveno blagajno s treh dvignili na štiri milijarde evrov in pol. "Za milijardo in pol več denarja v treh letih, zdravstvo pa razpada. Skratka, ob poplavi denarja imamo razpad sistema," je poudaril. 

Po besedah Mlakarjeve si v ZZZS že deset let prizadevajo za aktivnejšo vlogo zavoda, predvsem kot "plačnika in kupca zdravstvenih storitev, ki bo po načelih gospodarnosti in zdravstvene ekonomike ter na podlagi stroškovnih analiz izvajalcev postavljal realne cene zdravstvenih storitev ter zakupil program zdravstvenih storitev skladno s potrebami prebivalcev". Za to pa bo treba najprej spremeniti zakon. 

Poudarila je še, da ZZZS ne nasprotuje reformi, in dodala, da se zelo strinja z estonskim modelom, s katerim bi dobili dodatna, zgoraj omenjena pooblastila. "ZZZS bi v primeru estonskega modela res postal aktivni kupec, kar pomeni, da bi zakonodaja zavezala izvajalce, da svoje stroške tudi spremljajo po storitvah po pacientu," je prepričana Mlakarjeva. Le tako bi lahko oblikovali realne modele plačevanja, realne cene, je pojasnila. Trenutno namreč cene oblikujejo na podlagi letnega dogovora. Damjan Kos z ZZZS pa je k temu pristavil, da estonski model pozna razpise, ki pomenijo tekmovanje ponudnikov storitev, medtem ko slovenski temelji na koncesijah.

Mlakarjeva je dodala, da ZZZS porabe sredstev ne more nadzirati, čeprav bi to želel, ob tem pa spomnila na razvpiti primer žilnih opornic. "Zavzemamo se za več nadzora na strani drugih deležnikov, kot so bolnišnice, kjer se dejansko dobavlja oprema, kjer se plačujejo zdravstveni delavci ..." Računsko sodišče je pozvala, naj se osredotoči tudi na nadzor nad izvajalci. 

Kaj ZZZS pričakuje od zdravstvene reforme? 

Prva dama ZZZS Tatjana Mlakar je naštela, da bi morala - poleg drugačne vloge ZZZS - zdravstvena reforma v ospredje postaviti modernizacijo upravljanja zdravstvenih zavodov, modernizacijo plačne politike v javnem sektorju, širitev digitalizacije, informacijsko podporo procesom vodenja in upravljanja ter razvoj javne zdravstvene mreže, zlasti bolnišnic. "Naslednja vsebina je izboljšanje upravljanja zdravstvenega sistema na nacionalni ravni, kjer je treba v ospredje postaviti izboljšanje strateškega načrtovanja, še posebej načrtovanja kadrovskih virov in zdravstvenih zmogljivosti. Pa seveda ureditev sistema vrednotena, uvajanja in opuščaja določenih zdravstvenih tehnologij," je nanizala.

Od zdravstvene reforme pričakuje tudi, da jasno opredeli, da moramo v Sloveniji okrepiti socialni model zdravstvenega zavarovanja. "V zadnjih nekaj letih namreč zdravstveni sistem vključno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem postaja vse bolj etatistično voden s strani države brez jasnih pristojnosti in odgovornosti ostalih deležnikov v zdravstvenem sistemu. Vse to slabi učinovitost in uspešnost slovenskega zdravstvenega sistema," je prepričana.  

Fakin: Golob je zaveden

Odzval se je tudi dolgoletni generalni direktor ZZZS in nekdanji minister za zdravje Samo Fakin, ki je danes član upravnega odbora zdravstvene zavarovalnice. "Niso zmožni skrajšati čakalnih vrst, urediti upravljanja bolnišnic, ne ukvarjajo se s problemom koncesionarstva, dvoživkarstva, pač pa so izbrali lažjo pot in pozornost preusmerili k najlažji tarči. Pri tem niso znali povedati, kako bo strukturna reorganizacija izboljšala zdravstveni sistem," je komentiral po poročanju Dela. 

Spomnil je, da je ZZZS pod nadzorom Računskega sodišča, ki da bi hitro ugotovilo, če bi denar nenadzorovano odtekal. Po njegovem je Golob zaveden, ko verjame, da je ZZZS največji problem. V ozadju, pravi, je želja prevzeti nadzor nad zavarovalnico in z njo nad štirimi milijardami evrov in pol sredstev.