Za šolsko malico sendvič z 'dodatkom': dijak v hrani našel vijak

Dijaka Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana (SŠGT LJ) je pred kratkim presenetil poseben 'dodatek' v sendviču, ki ga prejmejo v šoli za malico. "V zapakiranem tuninem sendviču je bil vijak, ki pa se ga je na srečo videlo že od zunaj," pripoveduje dijak 4. letnika turizma Leo Behrić, ki nas je opozoril na pripetljaj.

"Med zaostrenimi razmerami zaradi korone gresta vsak dan po dva dijaka iz razreda v kuhinjo iskat malico za sošolce. Vijak so opazili že kmalu, ko so jo začeli razdeljevati," pove in doda, da se je to pripetilo v 2. letniku. "Sendvič sem ravno hotel odpreti, ko sem videl vijak. Nesel sem ga nazaj in ga pokazal kuharici," pa pravi 'najditelj' Luka Watzak. "Sendvič so mi zamenjali, v opravičilo sem dobil še en sok," doda.

Da je dijak v sendviču za malico res 'prejel' vijak, potrdi tudi ravnateljica SŠGT Ljubljana Marjeta Smole. "Res je – dijak ga je našel v DonDonovem sendviču. Vijak je najverjetneje odpadel med procesom strojnega pakiranja sendvičev. Dijaku smo sendvič zamenjali, o tem pa obvestili podjetje, ki nam jih dobavlja. Gre za zunanjega ponudnika – podjetje Sovita, s katerim sicer korektno sodelujemo," pojasnjuje Smoletova. Dodaja, da bi si želela, da bi takšne stvari v prihodnje reševali sami, znotraj šole, brez deljenja na družbenih omrežjih. "Je pa treba raziskati, kako se je to sploh lahko pripetilo."

Da so z dogodkom seznanjeni, so za 24ur.com potrdili tudi v družbi Sovita. Pojasnili so, da je dijak sendvič prinesel nazaj na delilno linijo, in njihova zaposlena mu je reklamirani izdelek takoj zamenjala z drugim. "Gre za enkratni primer. Sendvič s tujkom, ki ga je prejel naš gost, je bil od našega dobavitelja, ki smo mu takoj posredovali reklamacijo v reševanje in zahtevali izvedbo korektivnih ukrepov," so še sporočili.

Dijaki: Malica je zanič. Ravnateljica: Za osnovnošolce in študente je poskrbljeno, dijaki jo tukaj najslabše odnesejo

Dijaki omenjene ljubljanske srednje šole pa ob tem še opozarjajo, da so z malico precej nezadovoljni. "Suhi sendviči, štručke ... Malica je nasploh zanič," je kritičen Behrić. Z njim se delno strinja tudi Watzak: "Dijaki pravijo, da hrana ni dobra, čeprav meni večino časa je."

Hrana, ki jo dijaki prejmejo za 'okrepčilo', je tudi po drugih slovenskih srednjih šolah precej podobna njihovi. "Včeraj dva kosa kruha s pašteto, jutri sezamova pletenica z dvema rezinama mortadele in mali sadni jogurt. In to je edini obrok do 15. ure za 15 do 19 let stare dekleta in fante," pripoveduje mama dijaka ene od ljubljanskih gimnazij. Njen sin s šolsko prehrano sicer ni nezadovoljen, pravi, da je bolje kot nič, a njej se zdi slaba. "2,42 evra na dan za to, kar sin dobi v šoli za malico, ni malo. Sendviči iz avtomata za dva evra so boljši od njihovih."

Na nezadovoljstvo s šolsko prehrano dijakov deloma opozori tudi Smoletova. "Šolska prehrana je bila leta 2006 oziroma 2007, ko se je to sprejemalo, zamišljena kot topli obrok, za katerega bi se odštelo minimalno plačilo. Prvo leto je bil ta znesek 2,40 evra, drugo leto in naprej pa 2,42 evra. A tukaj je treba dodati, da številne šole nismo bile primerno in v celoti opremljene za oskrbo s toplimi obroki in ponudba prehrane se je z leti vse bolj spreminjala v smeri suhe, hladne malice." Ob tem pa opozori na še en vidik težav: "Osnovnošolci imajo precej bolje organizirano prehrano, za študente se nekako sklepa, da so že odrasli in znajo bolje poskrbeti zase, imajo tudi bone. Za dijake pa je tukaj najslabše poskrbljeno – tako nekako 'padejo skozi'."

Ravnateljica zato meni, da je čas, da se na tem področju nekaj naredi oziroma da jim prisluhne država. "Treba je vedeti, da mora biti hrana za 2,42 evra eko, bio neoporečna. Kdo zna za to ceno to narediti?" se sprašuje. Cena bi po njenem tako morala znašati okoli pet evrov, pri čemer bi na pomoč priskočilo šolsko ministrstvo. To v obliki subvencij malice dijakom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin, nekoliko pomaga že zdaj. "Ministrstvo dijakom na osnovi odločb subvencionira 40, 70 ali 100 odstotkov mesečnega zneska za šolsko prehrano," razlaga ravnateljica Smole. Znesek na položnici je sicer odvisen od števila dni pouka v določenem mesecu, v povprečju pa znaša okoli 48 evrov. Vezan je tudi na prisotnost dijaka – "če je ta opravičeno odsoten, se 2,42 evra na dan za dni, ko manjka, odšteje".

Ravnateljica SŠGT Ljubljana je tudi sicer kritična do odnosa države do njihovih dijakov in zaposlenih v gostinstvu. "Slovenija bo prihodnje leto gastronomska regija, ne poskrbimo pa ne za dijake, ki se za te poklice šolajo, ne za že zaposlene. Šefi kuhinj imajo morda plače nad povprečjem, kaj pa vsi ostali?" se še sprašuje.