Kako se pripraviti na hudo krizo? Tedensko srečanje delovne skupine

Predstavniki ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in Trgovinske zbornice Slovenije so po pojasnilih Nahtigalove oblikovali delovno skupino, v katero se bodo po potrebi vključevala tudi druga ministrstva. Sestajali se bodo predvidoma enkrat tedensko.

Kot je spomnila, so o ukrepih že govorili z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom, s katerim so imeli na mizi ukrepe predvsem na področju vseh treh energentov - elektrike, plina in nafte. "Ti ukrepi gredo tudi v pravo smer," je dejala in med drugim izpostavila predlog zakona za konkurenčno ceno električne energije in podaljšano shemo za prispevke OVE in SPTE.

"Vesela sem, da tako hitro reagiramo v tem času, da se pripravi dobre in učinkovite ukrepe," je poudarila Nahtigalova.

Na GZS ugotavljajo, da je najbolj pereč problem trenutno nafta, tudi kmečka nafta. "Pričakujemo, da bodo šli ukrepi v smeri boljših subvencij oziroma večjih trošarin," je dejala.

V sredo bo podoben sestanek še s kmetijsko-živilskimi podjetji in po besedah Nahtigalove pričakujejo, da bodo ukrepi pripravljeni v razmeroma kratkem času. "Pomembno je, da tiste stvari, ki jih lahko pripravimo še v tej situaciji, ko kriza ni tako huda, dobro zasnujemo in jih potem lahko aktiviramo," je poudarila.

Glavni ekonomist na GZS Bojan Ivanc je dodal, da se države na razmere na energetskem trgu odzivajo različno. "Večinoma so šle na raven zniževanja trošarin, nekatere so zniževale DDV, če niso trošarin, nekatere so uvedle omejitev pri maržah. Nemčija je denimo na trg posegla zgolj na način, da je od maloprodaje zahtevala, da cene spreminja samo enkrat dnevno," je pojasnil.

Po njegovi oceni bi Evropska komisija pogledala možne ukrepe, če bi se cene soda nafte, ki so trenutno nekje pri 110 dolarjih, dvignile na denimo 140 dolarjev in bi se tam zadržale več kot teden dni. "Zelo verjetno bi potem države preverile, kaj še imajo na voljo, recimo Evropska komisija lahko še zniža minimalno trošarino na ravni celotne Evrope. Pri naftnih derivatih imamo ta izziv, da zelo težko neka država zajezi porabo, ne da bi seveda kupovali tudi tujci," je pojasnil.

Za mehkejše ukrepe, kot so štiriurni delovnik in zmanjšanje hitrosti na avtocestah, so se medtem odločile azijske države.

V luči stopnjevanja vojne v Iranu je Ivanc dejal, da bi se v industriji, kjer je energija dobesedno neke vrste valuta, hitro našle tehnične rešitve, da bi se stanje popravilo. Glavna nevarnost je po njegovih besedah vzajemno bombardiranje, uničevanje naftne infrastrukture na eni in drugi strani. "Moramo vedeti, da Iran še vedno prosto izvaža svojo nafto in ima visoke zaslužke. Tudi Savdska Arabija ima ob pol nižji prodani količini večje zaslužke," je dejal.

Minister za okolje, podnebje in energijo Kumer je prejšnji teden ob predstavitvi izhodišč za interventne ukrepe dejal, da je na področju naftnih derivatov predvideno natančnejše zbiranje podatkov o porabi po sektorjih in skupinah porabnikov ter o komercialnih zalogah, obvezno poročanje o motnjah pri preskrbi in možnost uvedbe diferencirane cene goriv.

Na področju plina je predvidena možnost oblikovanja posebnih državnih strateških zalog plina z zakupom skladiščnih zmogljivosti v tujini, in sicer dodatno k obstoječim obveznostim dobaviteljev plina glede skladiščenja.

Predvideni so ukrepi za določene odjemalce plina in elektrike, da bi bili ti manj izpostavljeni cenovnim nihanjem in bi se jim hkrati zagotovile zadostne količine plina in elektrike, med drugim s tri- do petletnimi pogodbami za 90 odstotkov potrebnih količin. Pri tem je predvidena garancijska shema pri SID banki za kreditno izpostavljenost odjemalcev za nakupe pri dobaviteljih.

Glede na izhodišča bo uvedena možnost začasnega odstopa od posameznih standardov pri skladiščenju goriv, določeno strateško pomembno blago in storitve, okrepljene bodo logistične zmogljivosti in sprejeti ukrepi za varovanje skladišč ter distribucijskih sredstev in transporta strateško pomembnega blaga ali storitev, vključno z odzivanjem na hibridne grožnje.

"Ključno je, da probleme naslovimo dovolj zgodaj, da ne bo treba zapirati poslov, delovnih mest. To je namen teh kriznih ukrepov," je danes poudarila Nahtigalova.

Tako Cvar kot Nahtigalova sta bila jasna, da se močno dražijo tudi druge surovine, so poročali v oddaji 24UR. Gradbinci so že povedali, da so cene nekaterih surovin, tudi betona, enormno porasle. Narasle so tudi cene za kovinsko predelovalno industrijo, tudi do 30 odstotkov, je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

"Za prehrambeno industrijo je to ta PVC-folija, ker hrano je treba proizvajati in nekam zaviti. In tukaj se že pojavljajo izzivi," je dejala Nahtigalova.

Kaj pa kmetje? Če ne bo kmetijskih surovin, bo najprej pomanjkalo žitaric, posledično pa tudi moke. "Glejte gnojila, trenutno se je urea dvignila s 450 na 900 evrov, to je 100-odstotna podražitev," je poudaril predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek. "Ves repromaterial je šel gor, od krmil, ker je vse vezano na gorivo.

In tudi, ko bodo ukrepi spisani, ko bo znano, ali bo država na primer nižala DDV na osnovna živila, bo treba poskrbeti, da se prepreči vojno dobičkarstvo. "Ne da bomo podpirali tistega, ki ne proizvaja," je dejal Slemenšek.

"Brez jasnega spremljanja, kaj se dogaja s temi cenami, se zna zgoditi, da bo šel nižji DDV v dobičke, ne pa v končni fazi potrošnikom, čemur je ta ukrep namenjen," je poudaril Podgoršek. Pa tudi, da se ob vztrajanju visokih cen goriv profiti ne bodo ustvarjali izven Evrope.

"To bo bistveno pospešilo nakupe električnih vozil, ne samo v Evropi, ampak tudi v državah v razvoju, in vsi vemo, kdo največ teh vozil izdeluje in po katerih cenah. Tukaj vemo, da bi to zelo koristilo eni največjih proizvajalk avtomobilov na svetu," pa je dejal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.