T. i. zakon o specializiranem pregonu korupcije in organiziranega kriminala sicer še ni formalno vložen, je pa, kot kaže, že dodobra zasnovan.
Pridobili smo del dokumenta, ki razkriva način delovanja SKOK. Predlog predvideva, da bi v enoti združili že obstoječe organe pregona – Specializirano državno tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad in Komisijo za preprečevanje korupcije. SKOK pa bi imel tri vrste pristojnosti – tožilske, policijske in preventivno-ozaveščevalne.
Kot cilj zakona pa je navedena vzpostavitev učinkovitega, koherentnega in zakonitega sistema preprečevanja, odkrivanja in pregona korupcije ter prenova ureditve sodišč za zagotovitev učinkovitega in poštenega sodnega varstva.
Tega bi, kot piše, zagotavljali specializirani kazenski oddelki pri okrožnem ter višjem sodišču v Ljubljani in Mariboru.
Da so spremembe še možne, je sicer danes dejal predsednik Demokratov Anže Logar.

KPK: Dvomimo v iskrene namene
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) medtem dvomijo v iskrene namene nove koalicije za izboljšanje boja proti korupciji. Zakonodajne spremembe na tem področju se snujejo v tajnosti, z njimi pa se boj proti korupciji odmika od mednarodnih priporočil, so opozorili v odzivu na koalicijsko pogodbo, ki prinaša napoved ustanovitve tožilske enote SKOK.
"Povsem neresno, neprimerno in tudi nevarno je, da se zakonodajne spremembe, ki gredo v nasprotno smer od mednarodnih priporočil Greca in OECD ter evropske protikorupcijske direktive, pripravljajo tako hitro, praktično v tajnosti in ne da bi v njihovo pripravo vključili institucije, ki že delujemo na področju boja proti korupciji," so zapisali.
Kot so poudarili, so na komisiji o njih seznanjeni zgolj iz medijev. Tako jim razlogi, zakaj bi pripojitev komisije specializirani tožilski enoti prispevala k izboljšanju preprečevanja korupcije, niso znani.
Opozarjajo tudi, da so instituti oziroma pristojnosti, ki jih pokriva komisija, primarno preventivne narave, namenjene temu, da do korupcije ne bi prihajalo. "S priključitvijo teh pristojnosti organu, katerega primarna naloga je preiskovanje najhujših kaznivih dejanj, pa obstaja resna nevarnost, da bi preventivna vloga zvodenela oziroma bila postavljena v ozadje. Takšna ureditev bi bila izjema tudi na ravni Evropske unije," so navedli.





































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.