Kako dobro so slovenske bolnišnice pripravljene na morebitne tožbe?

Na sedmih največjih klinikah ljubljanskega UKC so za primere zdravniških napak zavarovani za 220 tisočakov. Na drugih manjših enotah medtem za vse od 37 tisoč do 147 tisoč evrov. V drugi največji slovenski bolnišnici – UKC Maribor – zavarovalna vsota znaša 200 tisočakov, za največji znesek – 500 tisoč evrov – pa sta zavarovani bolnišnici v Postojni in Novem mestu. 

Po mnenju strokovnjakov ti zneski kažejo, da slovenske bolnišnice niso dovolj dobro pripravljene na morebitne napake svojih zaposlenih. "Verjetno so ti zneski prenizki. Je pa težko oceniti, ker nimam aktualnih podatkov. Bilo je dosti govora o tem," pove pravni svetovalec zdravniškega sindikata Fides Bojan Popovič. 

"Če pogledamo, koliko je vreden nek avtomobil in koliko "totalka" na avtomobilu, ki ti jo prizna zavarovalnica. Koliko boš pa dobil, če ne boš mogel trajno uporabljati roke?" se sprašuje izredna profesorica na mariborski pravni fakulteti Nataša Samec Berghaus. 

Sodišče sicer lahko dosodi višjo odškodnino in takrat mora razliko bolnišnica poravnati iz lastnega žepa. A je pri nas, kot pojasnjuje upokojeni odvetnik Andrej Pitako, stalna praksa, da se takšne sodne postopke zavlačuje – tudi po deset let. "Zavlačujejo s plačilom in veliko oškodovancev, ki nima takšnega premoženja kot državna bolnišnica, odnehajo. Nimajo več potrpljenja, ne zmorejo več psihično, niti finančno," pravi Pitako. 

Ob tem o zdravniških napakah ne odloča sodišče, temveč sodni izvedenci medicinske stroke, dodaja Pitako. "Ki se lahko izločijo, so lahko površni, jih lahko nadomestite." In po dolgotrajnem in za oškodovanca izjemno stresnem sodnem postopku pacient dobi malo, pravi Samec Berghausova. 

Ali je zdravniške napake torej smiselno strožje obravnavati, kot denimo v Združenih državah Amerike, kjer oškodovanci iztržijo večmilijonske odškodnine?"Agresivni pristop, morda je zanimiv za nekoga, ki v tem vidi vir zaslužka. Dejstvo pa je, da se v tem primeru odkrije manj napak, se jih skriva, se o njih ne govori," ocenjuje Popovič. 

Profesorica na mariborski pravni fakulteti eno od rešitev vidi v vodenju evidence, s pomočjo katere bi ugotavljali, katere zdravniške napake so najpogostejše in jih – namesto sankcioniranja – poskusili preprečiti. 

Za izjavo smo sicer prosili tudi omenjene bolnišnice, a so nam posredovale le pisne odgovore z zneski zavarovalnin.