Kako so vlade s političnim kadrovanjem zaposlovale svoje ljudi?

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila analizo zaposlovanj v času menjav vlad, izvoljenih po novembru 2013. V tem času so vlado vodili Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec in Janez Janša.

KPK je ugotovila potencialna sistemska korupcijska tveganja pri nadaljnjih zaposlitvah funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, po koncu mandata. Kot so opozorili, je lahko ogroženo nepristransko vodenje javnih natečajev, funkcionar svoje funkcije ne opravlja profesionalno, strokovno, zakonito in v javno korist, določene gospodarske družbe so lahko privilegirane, pojavi se lahko klientelizem, poveča se lahko verjetnost za nastanek nasprotja interesov ipd. Aktualni vladi in ministrstvom je KPK zato podala priporočila, so sporočili iz KPK.

KPK v analizi ni preverjala prehodov zaposlitev vseh javnih uslužbencev iz določenega v nedoločen čas, ampak je med javnimi uslužbenci pregledala zgolj osebe, ki so bile zaposlene na zaupanje. Prav tako KPK z analizo ne podaja vrednostne sodbe o zakonitosti vodenja zaposlitvenih postopkov, saj so za nadzor nad navedenim pristojni drugi nadzorni organi – inšpekcije, so opozorili. Namen analize je številčno prikazati omenjene prezaposlitve ter posledično izpostaviti trende in potencialna korupcijska tveganja, ki bi pri teh prehodih lahko nastala.

Največ zaposlitev na zaupanje v času Janševe vlade

Iz analize je razvidno, da je imela vlada, ki jo je vodila Alenka Bratušek, 65 posameznikov, zaposlenih na zaupanje, vlada Mira Cerarja 137, vlada Marjana Šarca 106, vlada Janeza Janše pa 183 posameznikov.

Od 183 oseb, ki so bile zaposlene na zaupanje v Janševi vladi, jih je 54 med trajanjem ali po izteku mandata ostalo zaposlenih v istem organu, v katerem so bile pred tem zaposlene na zaupanje, 21 pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. 11 oseb se je zaposlilo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države.

V Šarčevi vladi je od 106 oseb, zaposlenih na zaupanje, v istem organu ostalo zaposlenih 19 oseb, 23 jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju, v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države pa so se zaposlile tri osebe. Enega funkcionarja je vlada v času trajanja mandata imenovala na predstavništvo RS v tujini.

Cerarjeva vlada je na zaupanje zaposlila 137 ljudi, 19 jih je zaposlitev na zaupanje obdržalo tudi v naslednjem mandatu, 48 pa se jih je zaposlilo pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju. Šest oseb se je zaposlilo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države, štiri osebe pa je vlada imenovala na predstavništvo RS v tujini.

Vlada Bratuškove je na zaupanje zaposlila 65 posameznikov, od teh jih je 14 ponovno na zaupanje zaposlila naslednja vlada, 13 pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. Ena oseba je bila imenovana za svetovalko v mednarodno finančno institucijo.

Praksa zaposlovanja vseh vlad podobna

KPK je v analizi razkrila, da je praksa vlad v omenjenih postopkih zaposlovanj med seboj precej podobna, in sicer, da se je vsakokrat povečalo število ministrstev in državnih organov, s tem pa tudi funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje. Korupcijska tveganja bi lahko bila, da je izbirni postopek za zaposlitev funkcionarja oz. osebe, zaposlene na zaupanje, voden netransparentno, neobjektivno in pristransko.

Ugotovila je tudi, da so v postopkih takšnih zaposlitev prisotni neetični in nedovoljeni vplivi, katerih cilj je zaposliti točno določene osebe. To pomeni, da ima posameznik prednost pri izbiri v postopkih zaposlovanja zaradi njegovega položaja oz. da so pri zaposlovanju v istem organu omogočili prednost zaposlenim na zaupanje.

KPK je razjasnila, da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti gospodarskim družbam s kapitalsko naložbo države, v katerih imajo funkcionarji zagotovljeno mirovanje pravic, ter da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti ali pridobitev poslov zasebnim gospodarskim družbam, v katerih se funkcionarji po koncu opravljanja funkcije zaposlijo, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali zaposlitev iz naslova mirovanja pravic.

KPK je z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja glede tovrstnih zaposlitev vladi in ministrstvom podala priporočila. V njih je izpostavila vzpostavitev zakonskega okvira za "obdobje ohlajanja" (t. i. cooling-off period) po zaključku mandata funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje.