Danes je mednarodni dan sreče. V Sloveniji se ljudje po podatkih Eurostata počutijo večino časa bolj srečne kot v povprečju Evropske unije, najbolj srečni pa so na Finskem. Poleg tega so z življenjem v Sloveniji najbolj zadovoljni, glede na status, dijaki in študenti, po izobrazbi tisti z najvišjo, med moškimi in ženskami pa v zadovoljstvu ni večjih razlik, kažejo podatki Statističnega urada RS.
Podatki Eurostata kažejo, da je delež oseb v Sloveniji, ki so v letu 2013 povedale, da so se v zadnjih štirih tednih počutile srečno večino časa, 53,7 odstotka, povprečje EU pa je 47,7 odstotka. Najbolj srečni so na Finskem, kjer se je tako opredelilo 66,1 odstotka, in na Irskem, kjer se je tako opredelilo 61,6 odstotka ljudi. Najmanj srečni so v Latviji in Grčiji. V prvi državi je bilo večino časa srečnih 25,9, v drugi pa 25,2 odstotka ljudi, še kažejo podatki Eurostata.
Statistični urad je ob mednarodnem dnevu sreče, ki ga obeležujemo vsakega 20. marca, zapisal, da na to, ali se oseba počuti srečna ali ne, vpliva veliko dejavnikov. Pogojev za občutek sreče ne ustvarjajo le blaginja v državi, niti ne finančno stanje gospodinjstva oziroma posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela in drugi dejavniki. Poleg tega so na Sursu tudi poudarili, da sta sreča in zadovoljstvo z življenjem zelo povezana.
Zdravje najbolj vpliva na naše zadovoljstvo
Podatki Sursa iz leta 2016 kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj vpliva zdravstveno stanje oseb. Tako so bili leta 2016 zdravi s svojim življenjem veliko bolj zadovoljni kot tisti z zdravstvenimi težavami.
Delo (praviloma) ne osrečuje
Medtem so dijaki in študenti bolj zadovoljni z življenjem od delovno aktivnih, brezposelnih in upokojencev. Tudi višje- in visokošolsko izobraženi so bolj zadovoljni od manj izobraženih, med moškimi in ženskami pa v zadovoljstvu ni večjih razlik, še kažejo podatki Sursa.
Sicer se zadovoljstvo oseb z življenjem v povprečju z leti spreminja le malenkostno. Zadnji primerljivi podatki o zadovoljstvu z življenjem v 28 državah članicah EU, ki so na voljo, so iz leta 2013. Slovenija je po teh podatkih dosegla povprečno oceno, ki je bila enaka povprečni oceni celotne EU, in sicer 7. Z najnižjo povprečno oceno so zadovoljstvo z življenjem ocenili v Bolgariji (4,8), z najvišjo pa na Danskem in Finskem (8), še navaja Surs.
Optimistični kot že dolgo ne
Medtem so bili slovenski potrošniki v zadnjem času glede na podatke Sursa tako optimistični kot že dolgo ne. Kazalnik zaupanja potrošnikov je namreč januarja letos dosegel rekordno visoko vrednost 2, dolgoletno povprečje od leta 2005 pa je bilo -20.
Več podatkov o kakovosti življenja in blaginji Evropejcev je na voljo na Sursovi spletni strani.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.