Slovenija

Kako učinkovita je obramba pred točo?

Ljubljana, 18. 07. 2020 14.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Aleš Satler
Komentarji
20

Aktivno obrambo pred točo v Sloveniji izvaja Letalski center Maribor, ki pokriva le severovzhodni del države. Od maja do septembra z letalom v potencialno nevarne nevihtne oblake vnaša srebrov jodid, ki preprečuje nastanek večje in uničujoče toče. Izvajalci obrambe zatrjujejo, da so pri tem zelo uspešni, a mnenje stroke, ki temelji na znanstvenih poskusih, se že nekaj časa s tem ne strinja.

Prvi poskusi, da bi zmanjšali škodo, ki jo povzroči toča, segajo pri nas v 18. stoletje, ko je bilo aktualno streljanje z možnarji. Takšna 'obramba' je bila v uporabi nekaj časa, nato so jo zaradi poškodb pri streljanju prepovedali. Pozneje je sledilo zvonjenje proti toči, ki so ga izvajali s cerkvenimi zvonovi. Obe metodi sta bili popolnoma brez znanstvene podlage in seveda nista bili učinkoviti.

Včasih so reagent v oblake vnašali s topovi.
Včasih so reagent v oblake vnašali s topovi. FOTO: POP TV

Prvi resnejša obramba pred točo po 2. svetovni vojni

V takratni Sovjetski zvezi so posipavanje nevihtnih oblakov začeli po 2. svetovni vojni. S pomočjo radarjev so locirali nevihtne oblake in jih nato s tal obstreljevali z raketami. Pozneje so vnos reagenta v oblake izvajali z letali in zatrjevali, da so pri tem zelo uspešni. Tako se je obramba pred točo začela izvajati tudi v Jugoslaviji in na ta način tudi v naših krajih.

Toča raste s primrzovanjem podhlajenih kapljic na ledene kristalčke.
Toča raste s primrzovanjem podhlajenih kapljic na ledene kristalčke. FOTO: POP TV

Kako nastane zrno toče?

Da bi razumeli, kako deluje posipavanje oblakov, moramo najprej vedeti, kako toča nastaja. Večina vode v nevihtnih oblakih ima negativno temperaturo. Nekaj od tega je ledu, preostali del je v tekoči obliki, ampak večina vodnih kapljic je podhlajena oziroma ima negativno temperaturo. Takšne kapljice med potovanjem po oblaku primrzujejo na ledene kristalčke in na ta način zrna toče rastejo, dokler ne postanejo dovolj velika, da padejo iz oblaka. Velika zrna toče padajo hitreje proti tlom in se kljub močno pozitivnim temperaturam ne stalijo, povzročijo pa veliko škode predvsem v kmetijstvu.

Z vnosom srebrovega jodida nastane veliko majhnih ledenih kristalčkov.
Z vnosom srebrovega jodida nastane veliko majhnih ledenih kristalčkov. FOTO: POP TV

Vnos kondenzacijskih jeder

Da bi preprečili rast toče, lahko zamrznemo ves nevihtni oblak. S tem bi nastala le majhna ledena zrna, ki pa bi se med padanjem stalila in bi do tal prišla v tekoči obliki. Zamrznitev celotnega oblaka je praktično nemogoča, zato so ugotovili, da lahko rast preprečijo tudi z vnosom kondenzacijskih jeder, ki povzročijo, da podhlajene kapljice zamrznejo. V ta namen se uporablja srebrov jodid, tako nastali ledeni kristali se med seboj slabo sprijemajo in uničujoča zrna toče sploh ne nastanejo.

Pri nas se aktivna obramba pred točo izvaja le na severovzhodu Slovenije.
Pri nas se aktivna obramba pred točo izvaja le na severovzhodu Slovenije. FOTO: POP TV

Uspešnost obrambe pred točo

Teorija vnosa kondenzacijskih jeder je dobra, ampak v praksi dosega zelo slabe rezultate. V namen preverjanja uspešnosti takšne obrambe pred točo sta bili narejeni dve študiji, ki sta ustrezali znanstvenim kriterijem. Prve so se lotili v Združenih državah Amerike v Coloradu, druga je bila narejena na območju švicarskih Alp. V raziskavah so primerjali pojav in velikost toče v nevihtnih oblakih, ki so bili posipani s srebrovim jodidom, s tistimi, ki jih niso posipali. Obe raziskavi sta z veliko verjetnostjo pokazali, da obramba pred točo ni uspešna.

Razlogov za to je več. Eden je zagotovo premajhna količina reagenta, ki ga vnesejo v nevihtni oblak. Točonosni oblaki so običajno velikih razsežnosti, dobrih deset kilometrov v višino in nekaj deset kilometrov v premeru. Za učinkovito preprečitev nastanka toče bi v te največje nevihte morali vnesti nekaj ton srebrovega jodida.

Za dobro učinkovitost je treba reagent vnesti v del oblaka, kjer je največ podhlajenih vodnih kapljic, kar seveda predstavlja dodatno težavo. Pri vnosu je prav tako zelo pomembna pravočasnost. Če je oblak že preveč razvit, se mu letalo ne more dovolj približati, saj so prisotni zelo močni vertikalni vetrovi, ki predstavljajo veliko nevarnost za pilota.

Daleč najučinkovitejša obramba pred točo tako še naprej ostajajo protitočne mreže, ki pa so smiselne in primerne le v trajnih nasadih.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

JanezNovakJohn
17. 08. 2020 13.50
Čas je da tisto nekaj Pilatusov predelajo v letala za zaščito Slovenije pred točo. To bi bila res modra odločitev Tonina.
loznjak
19. 07. 2020 14.07
+21
Protitočna obramba je v bivši jugi delovala dobro,ne vem kaj je zdaj narobe?
VAREN
18. 07. 2020 19.56
+5
Katera neumna stroka pa to govori. Napišite, da še njim povem kaki bolniki so. Če gre za znanstveni preizkus potem je že zaradi tega neresen, kajti znanstveniki samo nekaj pametujejo ne dokažejo pa ničesar.
ni_mi_vse_eno
18. 07. 2020 20.23
+10
Osnova znanosti je poskus. Ne mešaj znanosti in propagande.
ni_mi_vse_eno
18. 07. 2020 19.39
-4
Zakaj mislite, da imamo chem traile po nebu? Ne zato, ker bi nas hoteli zastrupljati, ampak zato, ker delamo poskuse, da bi razumeli. Ogromno javnih razprav, kongresnih komitejev, znantvenikov, govorilo o tem dejstvu. Mediji pa kot bi bila prepovedana tema. (Primer; Geoengeneering; Assessing the Implications of Large-Scale Climate Intervention; = (Ocena posledic velikih podnebnih posegov), Professor John Shepherd. Živela svoboda raziskovanja.
RdecaZvezda
18. 07. 2020 19.33
+7
Ne morejo streljat,ker že prej pokradejo denar za municijo.
ni_mi_vse_eno
18. 07. 2020 19.32
+4
Geoengeneering patent list. Ogromno patentov obstaja, ki je tisto, kar želimo doseči, že velikokrat dokazano, da deluje. Zato ne vem, katera stroka trdi, da nekaj ne deluje. Mogoče je pa to fejk njus.
TistoPravo
18. 07. 2020 19.25
-2
Če se bo meteorne vode spuščalo v gozdove ali še huje, na bližnje travnike in prevlaževalo posamezna področja...bo možnost lokalnih neurij vedno večja in v hujši obliki neglede na "streljanje" proti oblakom...neurja pa vključujejo vetrove, grmenje z strelami, in točo poleg nalivanja že omenjene meteorne vode....malo preveč smo posegli v naravno zemeljsko enakomirno raztekanje voda, hkrati pa jo speljemo vse v en konc....in pol to izpareva spet lokalno neenakomirno v zrak in kjer je tega več se potem še združi v "pripotovane oblaks" od drugod in pol naliva bolj kot ni sicer piha toča bliski...treba bi blo spelat vse meterone vode v potoke in reke...in čimmanj zajezevanja...
Voyager3000
18. 07. 2020 19.24
+10
Letalski center Maribor, ali Letalski center gospoda Kralja bolj ali manj živi od toče. Če polovico denarja ne bi bilo za Kralja, bi nabavili močnejša letala, ki lahko gredo tudi v kulumunimbus in opravi pršitev. Tako pa letajo s taro Cessno 206, s katero ne morejo doseči polnega cilja. Torej gospodje; 50 % zaslužek je malo preveč...v vseh teh letih se morate spremeniti tudi vi, ne samo pritiskati na zavarovalnice.
RamzesII
18. 07. 2020 19.15
-5
Prvo vprašanje je ali jo sploh imamo, šele potrem sledi vprašanje iz naslova.
za bojši jutri
18. 07. 2020 19.09
+19
Obramba proti toči zanesljivo deluje, moti le luzerje v ljubljani
Lisec7
18. 07. 2020 18.59
+10
RADARSKI CENTER ŽIKARCEJe bil postavljen prav zaradi toče---potem pa LISCA----zgodovina
JanezNovakJohn
18. 07. 2020 18.42
+15
Za Tonina:" Pilatuse moramo predelati v letala za zaščito proti toči. Tako bi bila njihova uporaba smiselna".
ares1976
18. 07. 2020 18.38
+38
Kako zdej.. V Nemčiji deluje pri nas pa ne.. Kašne mamo to strokovnjake..
flojdi
18. 07. 2020 18.35
+3
.le zakaj se spominjam filma : vpliv gama žarkov na rast marjetic. / kdaj bo film : vpliv srebrovega jodida na rast paradajzov
Lisec7
18. 07. 2020 18.05
+12
RADARSKI CENTER ŽIKARCEJe bil postavljen prav zaradi toče---potem pa LISCA----zgodovina
Lisec7
18. 07. 2020 18.02
-1
pozabil sem povedat: Kralj v MAriboru samo služi denar glede toče, leti pa za sebe in prjatlje
Lisec7
18. 07. 2020 17.59
+4
----vreme je- delal sem na OPT(obramba proti toči) 10 let-80-90; rakete , avioni--pa LAŠKO je bilo najbolj učinkovito
tornadotex
18. 07. 2020 15.53
+28
Dobra stara mreža...najbolj primitivno,pa najboljša obramba...
Devilz Pff
18. 07. 2020 15.18
+32
pomaga kot homeopatske kroglice proti zlomu kosti