Kako pred napovedano podražitvijo učinkovito zmanjšati porabo elektrike?

Približno 62 evrov na mesec, takšen je znesek na položnici za elektriko za povprečno slovensko gospodinjstvo. Kakšne pa bodo te položnice med prihajajočo zimo? Približno polovico zneska na položnici namreč predstavlja prav cena električne energije. 

A s premišljenimi potezami se da kar nekaj privarčevati tudi na elektriki, razlaga energetski svetovalec Peter Petrovčič: "Predvsem moramo poskrbeti, da naprave, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, ne delujejo po nepotrebnem, velja za razsvetljavo, velja za televizor." Še dodatno bomo privarčevali, če bomo denimo pralni stroj uporabljali le ponoči ali med vikendi, pametna uporaba elektrike pa nam ob koncu meseca položnico lahko zniža celo za "zagotovo vsaj dvajset odstotkov".

Razliko bomo opazili tudi, če temperaturo v stanovanju znižamo zgolj za eno stopinjo Celzija. "Torej da nimamo v prostoru 24 stopinj, pa hodimo po stanovanju v kratkih hlačah, ampak znižamo na 23 ali še manj, z vsako stopinjo privarčujemo tam nekje 6 odstotkov energije," pojasni Petrovič.

Čeprav so ti načeloma dražji, bomo na dolgi rok zagotovo privarčevali z nakupom energetsko varčnejšega gospodinjskega aparata. Ob gradnji ali obnovi doma pa bomo dolgoročno gledano največ privarčevali, če se odločimo za kvalitetnejše materiale, boljšo izolacijo ter dražja in boljša okna, še dodaja energetski svetovalec.

Rekordne cene energentov

Odgovori na vprašanje, zakaj smo priča rekordnim cenam energentov, niso enoznačni. Bi pa lahko razloge strnili v dve glavni točki: okrevanje po pandemiji in pomanjkanje fosilnih goriv. Zaradi manjšega povpraševanja za energente v preteklih dveh letih epidemije so se številni proizvajalci plina in nafte odločili za zaustavitev proizvodnje in vzdrževanje svojih obratov. Remontov je bilo kar 40 odstotkov več kot v letih pred epidemijo.  

Zagodlo jo je tudi vreme. Zaradi suš na Kitajskem in v Braziliji je tam bistveno upadla proizvodnja elektrike na hidroelektrarnah. Države so bile prisiljene pomanjkanje reševati z uporabo fosilnih goriv, kar je povečalo povpraševanje in ceno. Na udaru zaradi vremena  je bila tudi Evropa, kjer so predvsem na severu in zahodu močno občutili pomanjkanje vetra. V Veliki Britaniji ga tako malo niso zabeležili že do leta 1960.  

In energija iz fosilnih goriv je dražja tudi zaradi emisijskih kuponov. Cena za tono izpuščenega ogljikovega dioksida se je v petih letih zvišala za več kot 1000 odstotkov. Najmočneje prav v zadnjem letu s 23 na dobrih 63 evrov za tono izpustov.