Kako umetna inteligenca spreminja družbo

Pandemija covida-19 je človeško civilizacijo postavila pred vrsto etičnih, moralnih, ekonomskih, okoljskih in družbenih izzivov, značilnih za postmoderno družbo, ki so bili do pojava pandemije skriti pod površjem. Ti izzivi se pojavljajo ob dejstvu, da so te tehnologije in posledične spremembe v družbi nekaj novega in neznanega, zaradi česar je med širšo populacijo tipično prisotno odklonilno stališče do novih tehnologij, saj te od uporabnikov zahtevajo primerno digitalno usposobljenost za uporabo, ki pa je ne premorejo vsi.

Ena izmed velikih ugank novega sveta je za veliko ljudi tudi umetna inteligenca (UI), zato je prav, da se slovenski širši javnosti končno odpre razprava o vlogi, pomenu in vplivu UI na družbo, gospodarstvo in okolje. V knjigi "Velesili umetne inteligence" Kai-Fu Lee namreč piše, da živimo v prehodnem obdobju, ki lahko traja še 15 let, preden se bo vpliv UI poznal v vseh panogah, a čas za hitro ukrepanje in vzpostavitev ustrezne infrastrukture se izteka.

Čeprav je UI šele zadnja leta začela zares prodirati v naša življenja, je v gospodarstvu prisotna že desetletja. Lee v svoji knjigi našteva štiri valove razvoja UI v zadnjih 30 letih. Prvi val v 90. letih 20. stoletja predstavlja internetna UI (spletni brskalniki in algoritmi za priporočanje vsebine). Na začetku novega tisočletja je sledil val poslovne UI (uporaba UI za pripravo in izdajo poslovne ponudbe, storitev in izdelkov), naslednje desetletje tretji val zaznavne UI (prepoznavanje obraza, pametni domovi), val avtonomne UI (avtonomna vozila in roboti) pa je prisoten šele nekaj let.

Rezultati letošnje McKinseyjeve globalne raziskave o umetni inteligenci kažejo, da poslovne organizacije uporabljajo UI predvsem kot orodje za ustvarjanje dodane vrednosti, čeprav so potrebni viri (finančni, časovni in človeški) za  integracijo v poslovno okolje zaenkrat še vedno visoki. Majhna skupina anketiranih podjetij, ki prihajajo iz različnih panog, 20 odstotkov ali več bruto zaslužka svojih organizacij pripisuje uporabi UI, kot odziv na pandemijo covida-19 pa nameravajo v prihodnosti vlagati še več v njen razvoj.

Uspešna uporaba UI bo zagotovo ustvarila širši digitalni razkorak med vodilnimi podjetji na tem področju in večino ostalih organizacij, ki imajo težave že z osnovno poslovno digitalno transformacijo. McKinsey predvideva, da takšen digitalni razkorak ne bo nujno omejen samo na gospodarske dejavnosti, temveč bo precej širši, saj se uporaba UI širi tudi na dejavnosti države in drugih institucij.

Zakaj uvedba UI pomeni tako velik premik ne le v ekonomskem kontekstu, temveč v kontekstu širše družbe, smo lahko slišali tudi na panelu inštituta za digitalizacijo IPM Digital. Kot direktor inštituta sem imel priložnost moderirati razpravo, sponzorirano od Veleposlaništva ZDA v Sloveniji, z dr. Natašo Pirc Musar, strokovnjakinjo na področju varstva osebnih podatkov; dr. Borisom Cergolom, vodjo poslovne enote za umetno inteligenco v Comtrade Digital Services; Mitjo Trampužem, predsednikom AI4SI in direktorjem CREApro, in Gašperjem Hrasteljem, predstavnikom mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI).

V uvodu je dr. Pirc Musar povedala, da v UI vidi hkrati neskončni potencial za lajšanje življenja posameznikov in prav tako neskončni potencial za ogrožanje varnosti istih ljudi, predvsem na področju zasebnosti državljanov, ki jo obravnava kot eno izmed temeljnih pravic, zaostanek pravne regulacije na tem področju pa velik izziv. Digitalnih procesov, kjer se ne bi uporabljalo osebnih podatkov, danes praktično ni več, zato moramo po njenem mnenju paziti, da ne izgubimo nadzora nad UI in bitke za obrambo osebnih podatkov.

Največji strah v povezavi z UI povzroča dejstvo, da razvijalci in inovatorji UI nimajo dovoljšnje mere zavedanja, kako konkretno UI posega v zasebnost in pravice posameznikov. Zato potrebujemo obsežno zakonodajo, kot je GDPR – direktiva EU, ki predstavlja revolucijo na področju zaščite podatkov. Bistvena razlika od prejšnjega stanja je, da je avtomatizirana uporaba podatkov posameznika po GDPR dovoljena samo in izključno takrat, ko se s tem dotični posameznik izrecno strinja. Cilj vsega je odgovornost, transparentnost in preglednost. Kot je povedala dr. Pirc Musar, je UI vedno toliko etična, kolikor je etičen njen kreator.

Dr. Boris Cergol je izpostavil, da ima tehnologija UI posebej visoko dodano vrednost v znanosti, pa tudi širše, saj lahko bistveno nadgradi in pospeši človeški napredek na vseh področjih našega delovanja. Kot primer je izpostavil testiranje programskega orodja GPT3, katerega osnovni namen je, da na podlagi uvajanja in dodajanja določenih delov besedila program avtomatsko nadaljuje s pisanjem teksta. Če želimo zelo strokoven tekst, nam pripravi besedilo v znanstvenem jeziku, na podlagi virov iz baz znanstvenih člankov na spletu. Enako velja za poljuden in preprost tekst.  Takšen sistem je sposoben neodvisnega učenja z zelo majhno potrebno količino podatkov.

Prav takšni primeri kažejo, katere vrste delovnih mest bodo najbolj ogrožene s strani UI. Prevladujoč pogled je namreč ta, da so fizična dela najlažje avtomatizirana, ker se načeloma zanje zahteva nižja stopnja izobrazbe. Temu v resnici ni tako, ker je UI lažje opravljati naloge, ki so povezane z obdelavo in uporabo podatkov. Takšne naloge so veliko bolj pogoste v storitvenem sektorju, kjer se ponavadi zahteva višja raven izobrazbe. Uvedba UI ne pomeni popolne nadomestitve teh poklicev, temveč avtomatizacijo večine povezanih delovnih procesov, ki jih ljudem ne bo več treba opravljati.

Mitja Trampuž, ki se z UI ukvarja že skoraj trideset let, je izpostavil natančnost in hitrost UI, predvsem na področju bančništva in zavarovalništva, kjer je uporaba UI še posebej intenzivna.  Med drugim vidi velik potencial UI v medicini, kjer lahko pomaga pri iskanju novih metod zdravljenja, diagnosticiranja, sledljivosti snovi, doslednosti obravnave itd. Izpostavlja, da je pri uvedbi UI v medicini treba biti še posebej pozoren na možne napake, ker gre vendarle za življenja, a podobno bi lahko rekli tudi za pametno prometno signalizacijo, kjer lahko napaka sistema povzroči usodne prometne nesreče.

Trampuž sicer meni, da ima lahko GDPR deloma negativen učinek na razvoj UI, saj je za kvalitetno testiranje tehnologij potrebna velika količina podatkov, veliki stroški potrebne anonimizacije podatkov pa lahko odvrnejo organizacije od investiranja v tehnologijo UI, ki je s finančnega vidika že tako ali tako zahtevna iniciativa. Za izkoriščanje polnega potenciala UI je potrebna odločna podpora tako države kot glavnih gospodarskih subjektov na trgu. Slovenija je med državami EU z največjim številom znanstvenih člankov s področja UI, vendar zaostajamo pri implementaciji tehnologije UI v delovanje tako zasebnega kot javnega sektorja.

Gašper Hrastelj je poudaril, da UI pomeni novo tehnološko revolucijo, ki jo je mogoče primerjati z industrijsko revolucijo 19. stoletja. Predstavil je vizijo in cilj delovanja mednarodnega centra IRCAI, ki je tudi med glavnimi zagovorniki širše uporabe tehnologije UI. Ta UNESCO-v projekt ima kot svoj cilje zastavljeno raziskovanje in uporabo UI v znanstvene namene, pripravo odprtokodnih rešitev, svetovanje pri uvedbi teh sistemov v državne namene, izobraževanje državljanov o UI ter seveda širitev (upo)rabe tehnologije UI v države v razvoju.

Ključna ugotovitev panela je bila, da tako kot digitalizacija tudi UI ni tehnični izziv, temveč je predvsem družbeni in družboslovni.  Dr. Pirc Musarjeva v tem kontekstu meni, da mora biti vsaka država vzor svojim ljudem in tudi ostalim državam, da pa se je ta lastnost nekje po 90-ih letih prejšnjega stoletja izgubila. Po njenem mnenju se tehnologij ne smemo ustrašiti, le uvedba teh tehnologij mora biti izvedena na pravilen in zakonsko skladen način. Dr. Cergol pa izpostavlja, da se mora družba o UI izobraziti in pridobiti primerno znanje. Vloga države bi morala biti, da to znanje razširi med svoje državljane, uvede predmetnike na to temo v osnovnih in srednjih šolah ter spodbuja čim večjo participacijo v javnih razpravah o UI.

Trampuž je za zaključek še enkrat ponovil, da je uvedba UI v gospodarstvo počasna in hkrati pozval državo, da lahko tovrstno uvedbo pospeši in olajša preko različnih sistemov iniciativ, kot so vavčerji Slovenskega podjetniškega sklada. Meni, da bi vavčer za uvajanje umetne inteligence v poslovanje pripomogel k razvoju ter konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Podobno stališče ima tudi za javni sektor, kjer pa je uvedba tehnologije UI še počasnejša. Meni še, da se bliža čas, ko bo UI presegla človeka, Hrastelj pa opozarja, da čeprav so pri vsaki takšni spremembi prisotne negativne posledice, je končni rezultat nedvoumno pozitiven in tako bo verjetno tudi v primeru UI.

Moj poziv državi je, da naj svojo energijo usmeri v iskanje skupnih rešitev za skupne probleme, s katerimi se soočamo kot ljudje s tesno prepleteno usodo, povezano prek vseh gospodarskih razredov in državnih meja. Nenazadnje se Slovenija uvršča v sam vrh držav na področju raziskovanja in proučevanja umetne inteligence.