Ne moremo reči, da je bila država ravno uspešna pri privabljanju novih letalskih družb, saj smo doslej dobili le štiri nove povezave. Luksemburški Luxair je z Brnika začel leteti septembra lani, latvijski airBaltic v Rigo leti od marca letos, španska Iberia v Madrid od konca letošnjega julija, Norvežani pa so povezavo s Koebenhavnom vzpostavil konec aprila, torej pred štirimi meseci.
To je izplen prvih treh razpisov, na četrtem, ki se je zaključil v začetku letošnjega leta, pa naj bi se k subvenciji prijavila še ciprska družba Cyprus Airways, ki pa še ni dopolnila svoje vloge, zato še ni jasno, ali bomo lahko leteli tudi na Ciper.
Tokrat je spet na voljo skoraj 17 milijonov evrov. Država bi tudi v tem petem poskusu rada našla družbe, ki bi letele na 10 lokacij. In sicer, štiri kot končne destinacije – Bruselj, Skopje, Praga in Berlin. Šest povezav pa bi vozilo do večjih, mednarodnih letališč, od koder bi lahko leteli naprej v svet – to so Dunaj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.
Po propadu Adrie naša letalska povezljivost sicer zelo trpi. Lani je z Brnika potovalo slabih 1,3 milijona potnikov, v zadnjem letu, preden je šla Adria leta 2018 v stečaj, pa kar pol milijona potnikov več. Takrat je čez Brnik letelo kar 10.000 več letal kot lani.
KOMENTARJI (105)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.