Kako uspešni so bili dijaki na maturi?

Kot je povedal minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, je 31. splošno in 24. poklicno maturo skupaj opravljalo 15.141 kandidatov. Od tega 6514 splošno maturo, ki so jo opravljali na 80 šolah in 8627 kandidatov poklicno maturo, ki so jo opravljali na 142 šolah.

Splošno maturo je letos uspešno opravilo 91,8 odstotka (lani 92 odstotkov) dijakov. Rezultat je enak povprečju zadnjih petih let, kar kaže na dobro načrtovan, stabilen in predvidljiv sistem zunanjega preverjanja znanja, so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Letos je splošno maturo opravljalo 220 kandidatov več kot preteklo leto, izvajala pa se je pri 34 maturitetnih predmetih.

Med vsemi dijaki na splošni maturi jih je 315 postalo zlatih maturantov, vse točke pa je na maturi doseglo 23 dijakov, ki so s tem postali diamantni maturanti. Predsednica komisije za splošno maturo Marina Tavčar Krajnc pa je ob tem dodala, da je splošno maturo uspešno opravilo 95 odstotkov dijakov oz. 75 odstotkov takšnih dijakov, ki jo je opravljalo s petim predmetom.

Rezultati splošne mature so na voljo vse od 7. ure zjutraj, sistem za vpogled pa je od takrat močno obremenjen, je dejala predsednica komisije za splošno maturo, direktor Državnega izpitnega centra Gašper Cankar pa je povedal, da se je slaba polovica dijakov s svojimi rezultati seznanila že v prvih 10 minutah od objave rezultatov.

Tavčar Krajnčeva je poudarila, da so letošnji rezultati primerljivi s preteklimi leti in da po ničemer ne odstopajo. "Rezultati letošnje splošne mature so objektivni v vseh tistih pokazateljih, ki jih je mogoče izmeriti, in so tudi verodostojni," je zagotovila.

Naslovila pa je tudi nekatere zahteve po nižanju spodnje meje za pozitivno oceno. Povedala je, da so meje zadnja leta pri skoraj vseh predmetih vzpostavljene pri 50 odstotkih, še redko kateri predmet pa da ima mejo za pozitivno oceno še vedno pri 49 ali 48 odstotkih.

"Predmetnim komisijam zaupamo in z ničimer nismo posegali v njihove odločitve. Državna komisija namreč ne more brez zares tehtnih razlogov posegati v te meje," je pojasnila. Pri vseh predmetih splošne mature pa da so sicer ugotovili, da meje, ki so jih predlagale maturitetne komisije, ustrezajo stanju ocen ter da niso potrebni nobeni posegi v ta sistem.

Logaj je povedal, da je med poklicnimi maturanti 177 zlatih, vse točke pa da je na poklicni maturi doseglo 37 dijakov. Povprečni rezultat pri poklicni maturi je nekoliko nižji, in sicer 88,9 odstotka, kar predstavlja 1,4 odstotka manj od povprečja zadnjih pet let.

"Poklicna in splošna matura sta različno zasnovani in med seboj nista primerljivi. V zadnjih letih pa je razvoj poklicne mature potekal v smeri eksternosti, s čimer rezultati postajajo vse bolj primerljivi," je povedal minister, ki je ob tem poudaril, da je primerljivost rezultatov na nacionalni ravni ključnega pomena za razvoj mature pa tudi za kakovost slovenskega srednješolskega sistema in njegovo primerljivost v mednarodnem prostoru.

Predsednik komisije za poklicno maturo Boris Dular je ob tem dejal, da so uspeli v zadnjih letih preseči zelo negativno pojmovanje poklicne mature kot slabše. "Državna komisija je leta 2022 pripravila razvojni dokument, s katerim smo želeli narediti korak naprej pri izvedbi poklicne mature. Prav zato smo posebej izpostavili primerljivost pogojev za pripravo in izvedbo poklicne mature."

Med drugim so poskrbeli, da se poklicna matura ne opravlja več v 60 odstotkih z ustnim izpitom. Izoblikovali so standard, da se matura izvede v 70 odstokih pisno, v 30 pa ustno. "Izkazovalo se je namreč, da je ustni del veliko bolj empatičen in naklonjen dijakom, medtem ko se teža znanja izkazuje predvsem v pisnem delu," je pojasnil.

Ob tem je opozoril, da spremembe niso bistveno posegle v rezultate uspešnosti posameznih generacij, da pa je "izostrilo in poenotilo pristop pri določanju tistih ravni, ki pomenijo dejanski presežek".

Mednarodno maturo je na II. gimnaziji Maribor, ljubljanski Gimnaziji Bežigrad, Gimnaziji Kranj in Gimnaziji Novo mesto skupaj opravljalo 86 dijakov iz Slovenije in 44 iz tujine. Izmed vseh je bilo kar 39 zlatih maturantov, kar pomeni, da so na mednarodni maturi dosegli vsaj 40 točk od skupno možnih 45 točk.

Izjemen uspeh, vseh 45 točk, so dosegli: Žan Arsov (Ljubljana), Ana Julija Ažnoh (Maribor) ter Andraž Matoš (Novo mesto). Podatki tudi letos kažejo, da se dijaki slovenskih gimnazij z odličnimi dosežki uvrščajo v sam vrh med več kot 1300 šolami po svetu, kjer opravljajo mednarodno maturo.

Vpogledi bodo trajali vse do 16. julija. 17. julija se dostop do izpitne dokumentacije onemogoči, ostane le še dostop do ocen in števila točk. Maturanti, ki bodo vložili ugovor, bodo odgovor prejeli po odločitvi komisije.

Osrednji del spomladanskega roka splošne in poklicne mature se je začel 29. maja s pisnim izpitom iz tujega oz. maternega jezika.

Dijaki, ki želijo s poklicno maturo nadaljevati študij na fakulteti, ki je to možnost omogočila v razpisnih pogojih, so morali opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Po podatkih Državnega izpitnega centra se je na dodatni maturitetni izpit prijavilo 1935 kandidatov.

Maturi se sicer obeta korenitejša sprememba, predvsem pri poklicni. Junija je DZ sprejel novelo zakona o maturi, ki bo omogočala pristop k poklicni maturi tudi iz petih predmetov, pri čemer bodo trije splošnoizobraževalni na ravni splošne mature. S to maturo bo dijak lahko nadaljeval izobraževanje na univerzitetnih in enovitih magistrskih programih. Zakon ukinja tudi zimski rok poklicne mature. Sprememba mature je predvidena s šolskim letom 2030/31, del sprememb pa za šolsko leto 2026/27.