Avtor prispevka: Miha Plementaš
Ponedeljkov potres je pošteno pretresel tudi Državni zbor in nekaj navzočih pošteno prestrašil. Poslancem v prid je treba poudarit, da se je zaradi potresa v veliki dvorani Državnega zbora močno zamajala velika marmorna plošča skupaj s težkim bronastim grbom. Parlament so gradili v letih od 1954-59. Po mnenju gradbenih strokovnjakov je to obdobje nestabilnih gradenj.
Peter Fajfar iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo pravi, da bi se lahko objekti, ki so bili grajeni med vojno in nekje do leta 1963, ob malo močnejšem potresu popolnoma porušili.
Težava je v iz navadne opeke zidanih stolpnicah, ki jih je po Ljubljani kar nekaj in segajo več kot deset nadstropij v nebo. Rešitev so ojačitve sten iz karbonskih vlaken, vendar bi bilo treba prebivalce za nekaj mesecev izseliti, poleg tega je tehnologija še precej draga, a, kot poudarjajo strokovnjaki, učinkovita.
"Pri potresu, kjer imamo velike pomike, bi ojačan objekt v primerjavi z drugim, ki ni armiran, lahko prenesel večjo deformacijo preden bi se porušil," je prepričan Roko Žarnič iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Kdo je kriv za razpoke obnovljenih hiš?
Ljubljanska kotlina je eno bolj potresno ogroženih območij v Sloveniji, še toliko bolj pa mesto zaradi velike naseljenosti. Po tej karti je precej varno območje Koroške in Prekmurja, najbolj ogrožena pa je okolica Cerknega in Bovca.
Napovedi iz karte so se v ponedeljek spet izkazale za pravilne, lastniki poškodovanih stavb, ki so jih obnovili po potresu leta 98, za popokane stene in zrušene dimnike krivijo državo, ki je določala način obnove. Metode sanacije naj bi bile namreč neprimerne. Statik Danilo Magajne za razpoke v stenah krivi topost saniranih objektov:"Saniran objekt je sicer močnejši, vendar postane top. Če veter piha v brezo, se ta ne bo zlomila, saj se nagne. Hrastu pa se bo pri istem vetru zlomila veja."
Način obnove so določili strokovnjaki z Gradbene fakultete in Gradbenega inštituta, dela pa je nadzorovala državna tehnična pisarna.
Samo Gostič iz Gradbeni inštituta ZRMK pravi:"Smatralo se je, da so metode sanacije primerne in da bi objekte utrdile vsaj do te mere, da bi preživeli potres takšne stopnje kot je bil oziroma tudi 1 stopnjo več. Je pa to odvisno kakovosti dela izvajalcev in nadzora nad tem."
Stanislav Begušvodja Državno tehnične pisarne pa je dejal, da so objekti, ki so šli skozi delo državne tehnične pisarne, utrpeli le manjše poškodbe, ki so bile večinoma le vizualne narave.
Precej huje in pogosteje se tla tresejo na primer na Japonskem, kjer moč narave izniči tudi vrhunsko tehnologijo protipotresne gradnje. Po podatkih ameriške agencije za geološke raziskave pa je potresno najvarnejša celina Antarktika.