Specializirano državno tožilstvo je včeraj na sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper predsednika vlade Roberta Goloba – kar torej pomeni, da obstaja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Neuradno gre za dajanje daril za nezakonito posredovanje, ko naj bi, kot je večkrat zatrjevala nekdanja ministrica Tatjana Bobnar, njen ministrski položaj premier Golob pogojeval s tem, da iz Policije odpustijo določene osebe. Premier je pritiske na ministrico sicer večkrat zanikal.
Kaj torej zahteva za sodno preiskavo sploh pomeni? "To pomeni, da je državni tožilec ocenil, da je tukaj nek sum potencialnega kaznivega dejanja, nima pa še dovolj dokazov, da bi si upal vložili obtožnico na sodišče," je za oddajo 24UR ZVEČER pojasnil strokovnjak za kazensko pravo Miha Šepec. Namen preiskave je po njegovih besedah tako zbrati dodatne dokaze, da bi se razjasnilo, ali se bo potem šlo z obtožnico na sodišče, ali pa bo državni tožilec ugotovil, da na tem ni nič.
Kako bo pa prišel do te ugotovitve in kako bo postopek potekal? Šepec razlaga, da mora preiskovalni sodnik najprej pregledati vloženo zahtevo in sam presoditi, ali jo bo podprl, ali ne. "Če se torej z njo strinja, preidemo v sodno preiskavo. Če ne, pa bo zunajobravnavni senat okrožnega sodišča zadevo pregledal ter presodil, ali se bo sprožila preiskava." V tej fazi pa se nato zbirajo dokazi – preiskovalni sodnik zasliša obdolženca, sledi morebitno zaslišanje prič, zbiranje listin ... "Karkoli bi bilo z zadevo povezano in bi izkazovalo, kaj se je zgodilo," je dejal sogovornik.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v videu zgoraj.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.