Naša zakonodaja ministrom dovoljuje pedagoško, raziskovalno, znanstveno, umetniško, kulturno in publicistično honorarno delo. Zanimalo nas je, koliko to, po mnenju mnogih slabost naše zakonodaje, ministri tudi izkoriščajo. Samo s poslansko plačo se, tako trdijo, preživljajo: Andreja Rihtar, Janez Kopač, Ivo Bizjak, Jakob Presečnik in Franci But.
Del profesorske plače, a nič honorarja, prejemata zunanji minister Dimitrij Rupel – 80 tisoč tolarjev s koprske fakultete za humanistične študije in minister za zdravje Dušan Keber – 135 tisoč tolarjev z Medicinske fakultete.
Svoje honorarje pa so nam zaupali minister za delo Vlado Dimovski, ki je poleg 110 tisoč plače na mesec z Ekonomske fakultete lani za delo na podiplomskem študiju prejel 1,7 milijona tolarjev bruto ali 1,2 milijona neto. Če podatki ostalih držijo, Dimovski prejema najvišji honorar od vseh ministrov. Gospodarski ministrici Tei Petrin je ista fakulteta poleg rednih 160 tisoč na mesec lani nakazala še skoraj 700 tisoč tolarjev bruto honorarja.
Minister za informacijsko družbo Pavle Gantar prejema s Fakultete za družbene vede okoli 100 tisoč tolarjev bruto plače, z izrednimi študenti in delom izven fakultete pa je zaslužil še 300 tisoč tolarjev bruto honorarja. Šolski minister Slavko Gaber, ki za petino plače predava na Pedagoški fakulteti, je prejel še 244 tisoč tolarjev različnih honorarjev.
Notranji minister Rado Bohinc ima s FDV-jem petinsko delovno razmerje, za honorarno delo na podiplomskem študiju pa je prejel 1,4 milijona tolarjev bruto, kar ga po honorarjih med ministri uvršča na drugo mesto. Obrambni minister Anton Grizold je lani prejel petino plače rednega profesorja na FDV-ju, kar je dobre tri milijone tolarjev, v dohodnino pa je prijavil še 670 tisoč bruto honorarja.
