Slovenija

Kako zanesljive so dolgoročne napovedi vremena?

Ljubljana, 18. 08. 2019 06.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

V sredo je AccuWeather objavil dolgoročno napoved za jesen, ki se je hitro razširila po številnih medijih, kmalu ji bodo verjetno sledile tudi že prve napovedi za zimo. Kljub siceršnjemu napredku meteorologije in naglemu povečanju zmogljivosti računalnikov v zadnjih dveh desetletjih pa tovrstne napovedi v srednjih geografskih širinah, kjer leži tudi Slovenija, žal ostajajo zelo nezanesljive in tako bo verjetno ostalo še kar nekaj časa.

Poleg velike nezanesljivosti dolgoročnih napovedi je eden izmed glavnih pomislekov tudi njihova uporabna vrednost, saj tovrstne napovedi ne napovedujejo vremena za točno določen dan v prihodnjem mesecu, kar nas ponavadi najbolj zanima, temveč le prikazujejo najverjetnejše odmike različnih meteoroloških spremenljivk (temperatura, padavine, zračni tlak ...) od običajnih vrednosti za mesec, na katerega se nanaša napoved, znotraj tega meseca pa imamo lahko tako večja kot tudi manjša nihanja okoli pričakovanega povprečja. Do istega povprečja lahko namreč pridemo tako, da je vreme vseskozi približno konstantno ali pa, da je enkrat zelo hladno in drugič zelo toplo oziroma vroče.

Kako nastane dolgoročna napoved?

Za izdelavo dolgoročnih napovedi je treba kar se da natančno poznati trenutno stanje tako nad oceani in v njih kot tudi nad kopnim. Večino teh podatkov, ki kasneje služijo kot osnova za izdelavo napovedi, pridobimo s sateliti. Pri tem je treba obdelati zares ogromno količino podatkov in iz njih izračunati prihodnje stanje, kar lahko v nekem doglednem času naredijo le najzmogljivejši računalniki na svetu, tako imenovani superračunalniki.

Glavnino vhodnih podatkov za vremensko napoved dobimo s sateliti.
Glavnino vhodnih podatkov za vremensko napoved dobimo s sateliti. FOTO: NOAA

Ker gre očitno za zelo zapleten sistem, v katerem lahko le ena drobna sprememba povsem spremeni nadaljni potek vremena, glavni meteorološki centri na svetu (ECMWF, NCEP, MetOffice ...) namesto ene izdelajo več različnih napovedi. Evropski center ECMWF vsak mesec izda 51 izračunov za sedem mesecev naprej in sicer tako, da vsakemu izračunu nekoliko spremeni začetno stanje. Ti izračuni nato služijo za oceno verjetnosti, da se bo uresničil en ali drugi scenarij, pri čemer običajno obstaja več zelo različnih scenarijev.

Dva povsem različna scenarija gibanja temperatur za letošnji september. Barve prikazujejo odklone od povprečja.
Dva povsem različna scenarija gibanja temperatur za letošnji september. Barve prikazujejo odklone od povprečja. FOTO: Meteologix.com

Zakaj so dolgoročne napovedi tako zelo nezanesljive?

Vzrok je velika spremenljivost vremena, ki jo povzročajo planetarni ali Rossbyevi valovi. Ti so povezani s spremembami jakosti tlačnih tvorb (ciklonov in anticiklonov), ki odločilno vplivajo na vreme v srednjih geografskih širinah, zato je dolgoročna napoved tako težavna. Večjo veljavo kot nad kopnim imajo dolgoročne napovedi na območjih, ki so bolj izpostavljena vplivu oceanov (otočja), saj so spremembe v oceanih občutno počasnejše, kar pomeni, da lahko lažje predvidimo njihov vpliv na ozračje za več mesecev naprej. Najbolj zanesljive so dolgoročne napovedi v tropskem pasu.

Temno rdeča barva označuje območja, kjer so dolgoročne napovedi za zimo najuspešnejše, medtem ko siva predstavlja območja z najmanj uspešnimi napovedmi.
Temno rdeča barva označuje območja, kjer so dolgoročne napovedi za zimo najuspešnejše, medtem ko siva predstavlja območja z najmanj uspešnimi napovedmi. FOTO: ECMWF

Kako pa je z zanesljivostjo srednjeročnih napovedi?

Ko je vreme stabilno, kar pomeni, da se je nad nami usidralo območje visokega zračnega tlaka s šibkimi višinskimi vetrovi, je vremenska napoved zelo enostavna. Poleti lahko pričakujemo sončno vreme z morda le kakšno popoldansko nevihto nad goratimi predeli, pozimi pa po nižinah običajno veliko megle ali nizke oblačnosti, iz katere lahko rahlo rosi ali naletava sneg. Takšna situacija z anticiklonom lahko traja tudi dalj časa, zato lahko zanesljivo napoved izdamo za deset ali celo štirinajst dni naprej.

Precej bolj težavna je napoved, ko nad nami pihajo močnejši vetrovi, ki proti našim krajem prinašajo vremenske fronte ali ko se nad nami zadržujejo višinska jezera hladnega zraka, katerih gibanje je običajno zelo kaotično. Takrat je natančna časovnica vremenskega dogajanja pogosto težko določljiva že za nekaj dni naprej, saj lahko le minimalne spremembe v gibanju zračnih mas povsem spremenijo vremensko napoved. Posebej težko je napovedati poletne plohe in nevihte, za katere je značilna velika časovna in prostorska razpršenost. Vemo, da bodo nevihte nastajale, lahko opredelimo tudi približen čas in območje, kjer so te najverjetnejše, medtem ko natančnega kraja in ure žal ni mogoče napovedati.

Za oceno zanesljivosti meteorologi med seboj primerjamo več različnih napovedi tako imenovanega ansambelskega izračuna. Glede na razpršenost le teh lahko sklepamo, ali je naša vremenska napoved dobra, ali obstaja možnost še kakšnega drugačnega razvoja dogodkov. Kot vidimo na spodnjem prikazu, je vremenska napoved za danes in jutri zelo zanesljiva, saj je razpon med posameznimi izračuni majhen, že za torek pa se pojavi nekoliko večja negotovost pri temperaturi in oblačnosti.

Ansambelska napoved meteorološkega modela ECMWF.
Ansambelska napoved meteorološkega modela ECMWF. FOTO: Arso

Proti Evropi se širi vroč afriški zrak

Afriški zrak je v letošnjem poletju večjemu delu Slovenije prinesel tri ali štiri vročinske valove. Seveda to ne pomeni, da je bilo vroče kot v Afriki, saj so tam navajeni na še bistveno višje temperature, ki lahko celo presežejo 50 stopinj Celzija. Ko govorimo o afriškem zraku, torej nimamo v mislih afriške vročine, temveč zrak, ki se je dalj časa zadrževal nad Afriko, ko so zapihali južni vetrovi, pa se je razširil tudi nad Evropo. Zračna masa, ki k nam doteka iznad Afrike, je vroča in suha, a se na svoji poti proti severu vendarle nekoliko ohladi. To pomeni, da tako ekstremno visokih temperatur, ki jih vsako poletje beležijo nad črno celino, v Evropi vseeno ne moremo izmeriti.

Afriški zrak nam ne prinaša tudi afriške vročine.
Afriški zrak nam ne prinaša tudi afriške vročine. FOTO: Dreamstime

Ko se vetrovi iz južne obrnejo na severno smer, nas lahko doseže občutno hladnejši zrak, ki ima svoj izvor znotraj polarnega kroga. Takrat govorimo o polarnem zraku, ki pa prav tako ne prinaša polarnega mraza. Prodori polarne zračne mase proti jugu so še posebej pogosti pozimi in spomladi, lahko pa se pojavijo tudi poleti.

Julij je bil globalno najtoplejši doslej, a sredi meseca je bil marsikdo v dolgih rokavih

Ameriška agencija za atmosfero in oceane (NOAA) je pred dnevi objavila poročilo, v katerem navaja, da je bil julij na globalni ravni najbolj vroč mesec v zgodovini meteoroloških meritev. Območja s podpovprečnimi temperaturami so bila v minulem mesecu v veliki manjšini, precej več je bilo območij z močno nadpovprečnimi ali celo rekordno visokimi temperaturami, kar je bilo na koncu dovolj, da je letošnji julij na lestvici najtoplejših mesecev od začetka meritev iz prvega mesta izrinil julij izpred treh let.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Globalnega povprečja seveda ne smemo enačiti s slovenskim povprečjem. Pri nas julij ni bil rekordno vroč, se je pa kljub temu uvrstil med najtoplejše doslej. Precej bolj vroča julija kot letos smo imeli v letih 2006 in 2015, letošnji pa je končal tam nekje med petim in desetim mestom, odvisno od kraja. Res je, da smo imeli sredi meseca nekaj svežih juter, zato je prav prišel tudi kakšen dolg rokav. Še posebej izstopajoče je bilo jutro desetega julija, ko so na Babnem polju izmerili 3, v Kočevju 6, v Ilirski Bistrici 7, v Celju 9 in v Ljubljani 12 stopinj Celzija. Kljub temu so bile te temperature daleč od rekordnih vrednosti za julij in tudi v primerjavi s preteklimi poletji nič ekstremnega. Večina nižinskih postaj pri nas ima najnižjo izmerjeno poletno temperaturo v zgodovini meteoroloških meritev med eno in tremi stopinjami Celzija.

Poletje bo drugo najtoplejše doslej

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) se bo letošnje poletje kot celota najverjetneje uvrstilo na drugo mesto na lestvici najtoplejših poletij doslej. Mnogi se sprašujete, kako je to mogoče, saj smo v primerjavi s poletji 2012, 2013, 2015 in 2017 letos imeli manj ekstremne vročine, nižji so bili tako absolutni temperaturni maksimumi kot tudi število vročih in zelo vročih dni. To drži, obenem pa drži tudi, da smo v letošnjem poletju imeli manj izrazitih ohladitev. Vsako izmed zgoraj naštetih poletij smo beležili vsaj nekaj dni, ko se niti popoldanske temperature niso povzpele nad 20 stopinj Celzija, letos pa so take ohladitve povsem izostale.

Potek povprečne temperature in vročinskih valov v juniju in juliju
Potek povprečne temperature in vročinskih valov v juniju in juliju FOTO: Arso

So nevihte letos res bolj pogoste?

Uradni podatki kažejo, da letošnje poletje, kljub morda drugačnemu občutku, po številu nevihtnih dni ne odstopa bistveno od dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010. Običajno poletje je bilo v tem obdobju sicer bolj nevihtno kot vroče, saj je bil v povprečju nevihtni vsak tretji, vroč (s temperaturo vsaj 30 stopinj Celzija) pa le vsak sedmi dan. Letos je slika nekoliko obrnjena. Od 1. junija do vključno 15. avgusta smo v Ljubljani imeli 19 nevihtnih dni (kar je celo nekoliko manj od dolgoletnega povprečja), medtem ko je bilo vročih dni kar 32 (dvakrat več kot običajno).

Posebej težko je napovedovati poletne nevihte.
Posebej težko je napovedovati poletne nevihte. FOTO: Dreamstime

Občutek, da je neviht v zadnjih letih več, gre torej v veliki meri pripisati razvojem novih tehnologij ter naši pripravljenosti za snemanje in fotografiranje vremenskih pojavov. Hkrati se informacije o neurjih v današnjih časih razširijo bliskovito hitro, medtem ko so imele v preteklosti te novice precej daljšo pot, preden so prišle do nas. Je pa tudi res, da lahko le za stopinjo toplejši zrak vase sprejme za od pet do osem odstotkov več vodne pare, zato so nevihte, ki se razvijejo v takih pogojih, lahko bolj intenzivne.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (34)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

MIGLA
19. 08. 2019 14.17
-6
lari fari pa sateliti in super računalniki, kakor bog reče in naredi tako tudi je, vi samo večkrat na dan molite v nedeljo k maši in fajmoštru fajn v pušco namečte in za dežjem bo sigurno posijalo sonce
obožeobože
19. 08. 2019 14.09
+4
Zima bo mrzla al pa topla tam okoli nič stopinj celzija.
anakondabox
19. 08. 2019 12.35
-3
Na vprašanje moram takoj odgovoriti. Nezanesljive so. Zanesljive so zgolj za tiste, ki imajo od napovedi denarno korist. #denar
flojdi
18. 08. 2019 18.28
-1
. če me zazebe si več cunj navlečem nase . ko grem od doma pogledam skozi okno. če dežuje ( ali je vse črno) vzamem s sabo marelo / pa kaj Moram Slišat Kaj Naj
rozalinda
18. 08. 2019 17.15
+8
Klapa, takole vam povem: glavno je, da vreme bo, ter da ostane in ne preneha bit ;)
nitro557
18. 08. 2019 16.13
+7
Prijetelj, ki je meteorolog pravi: "Vse kar je več kot 3 dni sploh ne gledaj"...
tornadotex
18. 08. 2019 16.04
-1
Desetkrat boljša je stoletna ali pa pavlihova pratika....
ivan.z Doba
18. 08. 2019 15.48
+5
Dolgoročne napivedi so špekulacija s pomočjo računalniških izračunov in animacije
DeBill
18. 08. 2019 14.34
-3
hm, ko je bilo julija leta 2015 cel mesec čez 30 n to zelo, brez ohladitev, potem je bil hladnejši od letošnjega. tako nekako računajo. po nekih parametrih vročine. kaj, če bi probali z energijo, to je edino fizikalno vzdržno
KungFuPanda
18. 08. 2019 21.28
+4
Toplota se izračuna z integriranjem mCpdT. Ob predpstavki, da sta masa in specifična toplota konstantni, integriraš dT in dobiš delta T, torej razliko v temperaturi. Torej je temperatura edina variabla v enačbi. Če upoštevaš odvisnost Cp od temperature, se enačba malo zakomplicira, masa zraka na zemlji je pa še vedno konstanta (tudi tu se da komplicirati, če želiš upoštevati vlažnost zraka, katera vpliva tudi na Cp, potem bi bilo potrebno upoštevati tudi spremembo temperature oceanov, ki imajo večjo toplotno kapaciteto, kot zrak in pa količino staljenega ledu, ki pa sprejme absolutno največ toplote). Na koncu je še vedno edina variabla temperatura in pa talilna toplota ledu, zato bi bila številka še slabša.
Mamuth
18. 08. 2019 13.26
+7
AccuWeather ne zadane napovedi za naslednji dve uri , kaj šele za letošnjo jesen.
Brezvezno
18. 08. 2019 13.16
+3
Vsak program časopis radio drugače, ni za verjet nobenemu, sam se zbudim in vidim ven. zanesljivo
Helix Nebula
18. 08. 2019 11.28
+9
Accu Weather mi še za en dan naprej narobe kaže. Konsistenčno prikazujejo do 5 stopinj manj, celo poletje, celo za nasledni dan. Tko da morem vsaj 3 stopinje prištet. Samsung Weather mi pa super napove za par dni naprej
borec91
18. 08. 2019 10.55
+5
nic ne drzijo so napovedovali vroce in zlo susno poletje v sloveniji pa je bol mokro kot suho vrocina pa par dni
Nobodyreadsthis
18. 08. 2019 10.49
+0
Ce hoces vedet za nasledn dan vreme je najboljše vprašati kakšnega domačina ki že delj časa živi v istmu kraju ker bo brezskrbi ti on znal najbeč povedati kakšno bo vreme ko pogleda okolico
Jak Tobim
18. 08. 2019 10.45
+15
komentarji ponovno zmagajo. vremenar se sicer trudi in trudi, da bi dopovedal kako poteka napovedovanje vremena danes ampak .. tako, kot tisoči nobelovcev ne bi mogli odgovoriti na vprašanja enega samega neumnega, ni možno vernikom pred mano razložiti nekaj kar zahteva da preberejo še kakšno knjigo preden celemu svetu razlagajo, da vse vedo. in taki imajo volilno pravico - ne pozabiti tega.
Urosand
18. 08. 2019 10.39
-5
Mislim da so najbolj točni setveni kolendarji, s starimi pregovori.
Spark
18. 08. 2019 10.26
+12
Še kakšno bo danes zvečer ne vejo..4 aplikacije in vsaka kaže drugače!!Tak metorolog sem lahko tu jaz.
RamzesII
18. 08. 2019 10.29
+3
Ne le štiri, tudi precej več aplikacij ali spletnih strani.
dark horse
18. 08. 2019 10.22
+1
Če vi pišete o temu in verjamete v to, še ne pomeni številni mediji. Resni mediji ne pišejo o temu
RamzesII
18. 08. 2019 10.04
+6
Narava je polna spremenljivk, tistih par, ki jih uporabljajo še zdaleč ni dovolj za dobro napoved, enako pri drugih naravnih dogodkih, potresi, vulkanski izbruhi, itd. Kar se danes iz današnjega vidika napove, predvidi, se do dogodka samega lahko spremeni, zaradi različnih spremenljivk, ki sledijo po tem, nenazadnje tudi zaradi ljudi njihovega vedenja o tem, to da o napovedi vedo in razmišljajo o tem, vpliv nezavednega in misli ni nezanemarljiv. Na splošno, ni težava pri tistem, ki sporočilo prinaša, pač pa pri tistem, ki ga prejema, kako in v kolikšni meri ga razume.
orcus
18. 08. 2019 09.36
-1
Te pa se naj loto zracunajo