Slovenija z visoko kakovostjo življenja, a nizko produktivnostjo

Dokument z naslovom Kakovost življenja v Slovenji - Poročilo o razvoju 2025 je danes v Ljubljani predstavil Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). "Ocena kakovosti življenja v Sloveniji je visoka, nekaj nižje pa smo po kazalnikih gospodarske razvitosti," je dejal.

Poročilo ugotavlja, da Slovenija ostaja gospodarsko stabilna srednje razvita država EU, vendar s precejšnjim zaostankom za EU pri produktivnosti dela. Z višino bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca po kupni moči, ki velja za merilo gospodarske razvitosti, se je naša država lani uvrstila na 15. mesto v EU.

"Produktivnost, ki jo pojmujemo kot osnovni predpogoj za dvig kakovosti življenja, mora sloneti na nosilnih razvojnih podjetjih, zagonskih podjetjih, prebojnih proizvodih in storitvah, pa tudi na ustvarjalnosti, znanju, odzivni, vitki državi ter prestrukturiranih davkih," je naštela direktorica Umarja Maja Bednaš.

Wostner je povedal, da moramo seveda še naprej sistematično in trdo delati, vendar na drugačen način. "Ni treba iti v rudnike in garati, treba je ustvarjati, biti izpopolnjen, tega se ne zavedamo dovolj," je dejal.

Osrednja misel poročila je tako po njegovih besedah ustvarjalno mišljenje in radovednost. "Ustvarjalnost moramo postaviti v jedro vzgojno-izobraževalnih in družbenih procesov. Vsi se moramo celo življenje učiti, kajti stvari se neverjetno hitro spreminjajo," je dejal. Rezultat bo, da bomo več ustvarili, je dodal.

Povedal je, da manj produktivna slovenska slovenska podjetja zaostajajo za evropskimi po produktivnosti manj kot pa bolj produktivna. "Najbolj produktivna podjetja vodilnih držav inovatork so bistveno bolj produktivna kot naša in produktivnost tudi bistveno hitreje povečujejo kot naša najbolj produktivna podjetja," je dejal.

Davčni sistem neugoden za visoko plačana delovna mesta

Tudi davčni sistem je v Sloveniji bolj ugoden za podjetja v spodnjem delu distribucije. "Bolj ko se premikaš proti visoki produktivnosti, kjer se zahteva visoko plačana delovna mesta, bolj imaš problem," je povzel.

Če hočemo doseči standard, ki si ga želimo, moramo torej po njegovih besedah preiti na na znanju temelječo družbo, ki maksimizira svoje potenciale. Če bi denimo izobrazbeno strukturo tujcev, ki jih zaposlujemo, spremenili v korist višješolsko in visoko izobraženih, bi se to v kar nekaj odstotnih točkah BDP odrazilo v večjem blagostanju za nas, je menil.

Povedal je še, da je obseg investicij v Sloveniji prenizek. "Država kar v redu investira, premalo pa investirajo podjetja, pa čeprav je zanje značilna rekordna likvidnost," je dejal. Absolutna prioriteta bi morala biti okrepiti investicije, še posebej v neoprijemljivi kapital, je predlagal.

Je pa v Sloveniji zelo visoka inovacijska aktivnost podjetij, visoko se uvrščamo tudi po gostoti robotov na število zaposlenih. Wostner je ob tem dejal, da moramo preiti k bolj drznim inovacijam, pri čemer pa mora svoj del posla oddelati tudi država. Izboljša naj torej poslovno okolje ter zmanjša svojo tradicionalno intervencijo v gospodarstvo, je povedal.

Stopnja revščine nizka, a številni so tik nad pragom

Poročilo sicer ugotavlja, da so dohodkovna, premoženjska in plačna neenakost v Sloveniji med najmanjšimi v EU, prav tako stopnji tveganja socialne izključenosti in revščine. "Smo med državami, ki imajo najmanjšo stopnjo revščine," je dejal Wostner, a dodal, da je zelo visoko število ljudi, ki so tik nad pragom revščine. "Moramo paziti, da ga tukaj ne 'pobiksamo', ker smo s tega vidika neodporni," je komentiral.

Izobraženost prebivalcev Slovenije je razmeroma dobra, pismenosti mladih so se poslabšale, a ostale nad povprečjem EU, ustvarjalnost mladih pa je med najnižjimi v EU. Leta zdravega življenja so precej nad povprečjem EU, izboljšali so se nekateri drugi kazalniki zdravstvenega stanja.

Obremenjenost narave s proizvodnimi procesi in življenjskim slogom, merjena z ekološkim odtisom, je v Sloveniji podobna kot v povprečju EU. Ohranjenost naravnih virov je razmeroma dobra. Prostor v Sloveniji zaradi svoje raznolikosti in pestrosti omogoča visoko kakovost življenja, nekatere spremembe, kot na primer intenzivna gradnja infrastrukture in stavb ter opuščanje rabe na odmaknjenih podeželskih območjih, pa za razvoj prostora niso ugodne, še piše v poročilu.

Umar je doslej pripravljal ločeni, a vsebinsko zelo povezani poročili, in sicer poročilo o razvoju in poročilo o produktivnosti. Letos pa ju je združil v publikaciji Kakovost življenja v Sloveniji - Poročilo o razvoju 2025. Z dokumentom se je konec aprila seznanila tudi vlada.