Državni zbor za zdaj še ni sprejel odločitve o tem, ali bo razpisal referendum. Toda njegov predsednik Borut Pahor je jasno povedal, da takšen referendum podpira in pričakuje. "Glede na izjave vodilnih politikov koalicije lahko sklepamo, da bo do dogovora o razpisu referenduma prišlo," meni Pahor.
Ostaja pa vprašanje, kakšne vrste bo referendum, posvetovalni ali zakonodajni. Prednost posvetovalnega referenduma je v tem, da ga je moč razpisati takoj, zakonodajnega pa šele takrat, ko bo zakon o vstopu v Nato že v parlamentu. To pomeni, da bi se morala Slovenija še pred referendumom z zavezništvom dogovoriti o vseh podrobnostih in morebitna zavrnitev bi potem imela več neprijetnih posledic. Prednost takega referenduma pa je v tem, da je pravno zavezujoč.
Vendar pa ima tudi izid posvetovalnega referenduma veliko težo. "Rezultat res ni pravno zavezujoč, vendar dvomim, da bi vlada oziroma parlament pri tako pomembnem vprašanju ignoriral izid referenduma," je povedal Miro Cerar iz Pravne fakultete v Ljubljani.
Poleg tega pa se lahko tudi po izvedbi posvetovalnega razpiše še zakonodajni referendum. In prav v tem je težava. Čisto mogoče je namreč, da se bomo o vstopu v Nato odločali dvakrat. Če bi referendum za nekaj odstotkov spodletel, bi lahko državni zbor kasneje predlagal ponovno preverjanje, če pa bi referendum uspel, bi lahko ob postopku ratifikacije 40.000 nasprotnikov brez težav zahtevalo zakonodajni referendum.
Obstaja sicer še ena možnost, ki pa je pravno še bolj zapletena. "Zaradi tako pomembnega vprašanja, ki je v nacionalnem interesu, bi lahko sprejeli posebni zakon, s katerim bi uredili pravila za prav ta referendum, ki bi bila prilagojena temu pomembnemu vprašanju," meni Cerar. Pri takšni rešitvi pa bi se lahko zapletlo že v parlamentu, saj bi morali že sama pravila, po katerih bi glasovali, uskladiti na novo.