Kakšen je seznam čakajočih, ga sploh imamo in kateri je pravilen?

Po sinočnjem gostovanju predsednika vlade Marjana Šarca v oddaji 24UR ZVEČER in govoru o čakalnih dobah, so se v oddajah Svet na Kanalu A in 24UR lotili vprašanja, kakšen je seznam čakajočih bolnikov in ali ga sploh imamo ter katere številke so pravilne.

Že dobrih šest let je minilo, odkar se v državi resno pogovarjamo o nedopustno dolgih čakalnih dobah v zdravstvu in odkar je to vprašanje, kot trdi politika, ena pomembnejših političnih prioritet.

Čeprav je ministrstvo za zdravje v času mandata Milojke Kolar Celarc za skrajševanje čakalnih dob vložilo več kot 30 milijonov evrov, se do danes - leto in pol, odkar je vlado prevzel Šarec - stanje ni bistveno spremenilo. Že prvi zdravstveni minister Šarčeve vlade Samo Fakin je bil sicer prepričan, da lahko v roku enega leta čakalne dobe spravi na minimalno, pa mu to ni uspelo.

Ampak ne samo, da predolgih čakalnih dob do zdaj še nihče ni učinkovito odpravil, zdaj se pogovarjamo celo o tem, da ves ta čas podatkov o čakalnih dobah v državi niti beležili niso pravilno.

Kako torej rešiti problem čakalnih dob, če pa se sploh ne ve, kakšno je dejansko stanje, v kar sta prepričana tako minister za zdravje Aleš Šabeder kot premier Šarec. Predvsem pa: če je ministrstvo za zdravje že lani ugotovilo, da evidence niso točne, zakaj potem še nimamo pravih?

Po edinih podatkih, ki jih ta trenutek imamo v državi, in jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), nad dopustno mejo ta trenutek na zdravljenje in prvi pregled v Sloveniji čaka več kot 75.000 ljudi. Kar je ogromno. Predvsem pa več kot pred dobrim letom, ko je mandat prevzela Šarčeva vlada. Toda premier Šarec je sinoči v te podatke podvomil. A v čem je sploh težava?

Že pred enim letom je NIJZ ugotovil, da ima težave v informacijskem sistemu. Tehnične težave so nato odpravljali več mesecev. Aprila lani, ko naj bi bile končno odpravljene, pa so se pokazale prave razsežnosti problema. Takrat so v evidencah znova postali vidni pacienti, ki so bili zaradi napak prej skriti. In teh naj bi bilo kar 55.000. Kar pomeni, da smo mesece in mesece vedeli samo za dve tretjini čakajočih pacientov. In kljub temu, da NIJZ sedaj trdi, da so težave odpravljene in da so trenutno objavljeni podatki o čakalnih dobah pravilni, pa predsednik vlade pravi, da številke, s katerimi razpolagajo, niso verodostojne.

Kaj je torej res in kaj ne? Kakšne so prave številke o čakalnih dobah v zdravstvu? Ali drži, da morate na operacijo nožnega palca čakati 13 let in več ali ne? In na podlagi katerih podatkov je Nova Slovenija (NSi) danes vložila interventni zakon o zmanjševanju čakalnih dob, če pa vlada trdi, da pravih sploh nimamo. A odgovora, kdaj bomo imeli točne evidence, kakršne hoče ministrstvo za zdravje, še ni.

NIJZ sporoča: podatki za čakajoče so več kot 90-odstotno natančni

Zdravstveni minister tudi danes potrjuje, da pravih številk še nimajo. "Na žalost pravih številk še nimamo. Sedaj je samo ključno vprašanje ali na nacionalnem inštitutu ne znajo ali pa nočejo urediti teh podatkov," pravi.

Na inštitutu odgovarjajo da jih "izjava ministra čudi, saj da ve, da so podatki za čakajoče več kot 90-odstotno natančni" ter nadaljujejo, da "teza, da nimamo na pacienta natančnih podatkov o čakalnih dobah, ne more biti razlog, da se ukrepi za skrajševanje čakalnih dob ne izvajajo".

Šarec pa medtem v bran Šabedru: "Minister dela v tej smeri in se ves čas ukvarja ravno s čakalnimi dobami".

Zdravniška zbornica pa je, prav na podlagi (po vladnem prepričanju netočnih) NIJZ-jevih podatkov, spisala zakon za skrajševanje čakalnih dob. "Podatki niso zanesljivi in morda bi ta zakon spodbudil tudi k temu, da bi te podatke nekoč v bližnji prihodnosti kakovostno uskladili," meni predsednica Zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik.

Ministrstvo: ni enotne definicije, seznam ni 'očiščen', netočni podatki izvajalcev, izbor storitev ...

Na ministrstvu težavo vidijo v tem, da ni enotne definicije čakalne dobe. Na seznamih pa ostajajo tudi tisti pacienti, ki so se med čakanjem že odločili za samoplačniško storitev in pregleda ali posega ne potrebujejo več. Težave so tudi pri pridobivanju pravih podatkov s strani bolnišnic, ter pri samem izboru storitev na podlagi katerih se določajo čakalne dobe.

"Kljub temu, da je več denarja, se čakalne vrste ne zmanjšujejo, torej ni glavni problem v denarju, ampak v organizaciji slovenskega zdravstva," pa izpostavlja Matej Tonin (NSi). "Cilj Nove Slovenije in tega zakona je, da zagotovimo vsem dostopno javno zdravstvo, z vsemi razpoložljivimi kapacitetami, ki obstajajo v Sloveniji," še dodaja.

Levica prepričana: pri predlogu gre za jasno in očitno privatizacijo zdravstva

Njihovo rešitev marsikdo - tudi Levica - vidi kot prvi korak k privatizaciji javnega zdravstva.

"Predlog zakona zagotovo ne pomeni privatizacije zdravstva, saj predvideva zgolj možnost, da bi dodatni izvajalci v breme zdravstvene blagajne začasno izvajali na področju, kjer so čakalne dobe najdaljše oziroma nedopustno dolge," odgovarja Čebašek Travnikova.

Šabeder pa pravi, da so predlog Nove Slovenije pregledali in tudi tu ugotovili napake pri številkah, a da so se z njimi in z zdravniško zbornico pripravljeni pogovarjati.

Na ministrstvu rešitve medtem vidijo v upoštevanju odpovedi operacij pri vodenju evidenc, operiranje v popoldanskem času in ob sobotah, dodajanje začasnih zmogljivosti za izvajanje operacij in povečanje kapacitet. Torej več operacijskih dvoran in dodatne kirurge in spacializante. A na trenutno ključno vprašanje, kdaj bodo evidence urejene, in kdaj čakalne dobe, ki jih nihče ne zanika, krajše, pa odgovora iz vlade še ni.