Kakšen praznik 31. oktobra praznujemo Slovenci in zakaj?

V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, po zaslugi katerega smo Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh - Katekizem. Z njim je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.

Reformacija je v 16. stoletju vzniknila v Nemčiji iz potrebe po preoblikovanju rimskokatoliške cerkve. Njen glavni začetnik je bil Martin Luther, ki je na današnji dan leta 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu protestno obesil 95 tez, s katerimi je zahteval njeno prenovo. Gibanje se je nato razširilo po Evropi.

Med zahtevami tudi ta, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku

Ena od Luthrovih zahtev je bila tudi, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim na slovensko. V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar (1508-1586), osrednja osebnost reformacije na Slovenskem.

Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja pomembna še prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice proste Adama Bohoriča.

V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992. Osrednjo prireditev oziroma proslavo ob tem dnevu zadnja leta organizira Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. Letošnja je bila v petek v Murski Soboti.

Cerar: vedno smo znali dokazati, da je naša narodna zavest močna

Premier Miro Cerar je ob današnjem prazniku sporočil, da se spominjamo gibanja, ki je prineslo napredek. "Je tudi praznik razmisleka o samobitnosti, o pomenu človeka, ki svobodno in odgovorno išče svojo pot na duhovnem področju in v družbi. Ta odgovornost je bila mnogokrat na preizkušnji, tudi med Slovenkami in Slovenci. A smo vedno znali dokazati, da je naša narodna zavest močna, da smo pomemben del evropske kulturne, intelektualne in duhovne identitete."

Pravi, da se je bit Slovencev kot naroda oblikovala ravno v času reformacije. S slovenskimi protestanti smo postali narod kulture, tiskane besede, narod z imenom. Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in drugi ustvarjalni posamezniki so s svojim delom nenadomestljivo zaznamovali našo kulturno in duhovno samobitnost, a hkrati, kar je tudi ključno, postavili Slovence na zemljevid evropskih narodov. Njihovo delo je temelj našega civilizacijskega razvoja, na katerem smo gradili našo pot do lastne države, meni premier. 

"Vrednote reformacije, ki so močno vplivale in še vplivajo na sodobne demokratične in razvojne procese, ter odgovornost do lastnega razvoja - tako duhovnega, gospodarskega kot kulturnega, niso danes nič manj aktualni kot nekoč. Vse tiste vrednote, ki stremijo k dostojanstvu človeka in dobrobiti družbe, so za današnji čas še posebej pomembne. Moramo se jih zavedati, jih ponotranjiti in jih živeti. Spodkopavanje napredka in negativizem, ki nas je v zadnjih letih pogosto prevzemal, sta škodljiva."

Častni škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša bo slavnostni govornik na nocojšnji slovesnosti na Trubarjevi domačiji na Rašici. Reformacija je na Slovenskem močno vplivala na kulturno, šolsko in narodnozavedno področje. "Za nas Slovence je pomembna, ker smo z njo dobili ime - kot Slovence nas je namreč v svoji prvi tiskani knjigi poimenoval Primož Trubar -, dobili smo prvi tiskani knjigi Katekizem in Abecednik, ter slovensko Evangeličansko cerkev, v kateri so obredi potekali v slovenskem jeziku," je v nedavnem pogovoru za STA dejal evangeličanski škof Geza Filo.