Kakšen ščit je akt o blokiranju sankcij tretjih držav?

Kot je pojasnila profesorica prava EU na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik, je bila evropska uredba o zaščiti pred učinkom zakonodaje tretjih držav, znana kot Blocking Statute, sprejeta z namenom zaščite pravnih in fizičnih oseb iz Evropske unije pred ekstrateritorialnimi učinki zakonodaje tretjih držav, ki posegajo v njihove interese na način, ki je v nasprotju s pravnim redom EU.

Ta zaščita v primeru sankcij proti Hohlerjevi trenutno ne velja, saj ameriška pravna podlaga za sankcije proti ICC ni vključena v prilogo uredbe, je povedala Hojnikova.

"To lahko stori Evropska komisija s sprejetjem delegirane uredbe, pri čemer mora oceniti, da ukrepi ZDA povzročajo škodo subjektom v EU ali ogrožajo suverenost in interese unije," je zapisala v odgovorih za STA. Delegirani akt sprejme komisija, pri čemer pa mu lahko Evropski parlament in Svet EU, katerem so države članice, v določenem roku ugovarjata.

Postopek za aktivacijo zaščite po njenih navedbah temelji na politični odločitvi in oceni komisije. Slovenija kot država članica lahko v tem okviru komisijo pozove, da uvede postopek spremembe priloge uredbe in s tem zagotovi zaščito sodnice kot državljanke EU in kot predstavnice neodvisnega mednarodnega sodstva.

Kot je še dodala, bi tako oseba iz EU, ki je tarča teh sankcij, pridobila pravico, da zavrne njihovo izvrševanje, da pred evropskimi sodišči zahteva povračilo škode in da se v postopkih v EU upošteva neskladnost tujih sankcij z evropskim pravom. 

V praksi to pomeni, da bi bila sodnica Hohler deležna pravnega varstva, če bi zaradi sankcij utrpela škodo. Pravna sredstva bi lahko uporabila na ozemlju unije.