Zaradi korupcije naj bi pri nas letno poniknilo 3,5 milijarde evrov, a ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pogosto ostanejo brez konkretnih političnih posledic. Zakaj se je torej KPK odločila, da novoizvoljenim poslancem pošlje predloge za izboljšanje boja proti korupciji? "Ker si želimo, da bi v boju proti korupciji naredili več korakov naprej. Kot osrednji organ za preprečevanje korupcije smo pripravili številne predloge sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Že več let si prizadevamo za njegovo spremembo, da bi bili bolj učinkoviti, vendar do zdaj ni bilo politične volje," je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnila Tina Divjak s KPK.
Med ključnimi predlogi je izpostavila strožje sankcije, tudi možnost prepovedi opravljanja funkcije za kršitelje integritete. "Trenutno se namreč pogosto zgodi, da funkcionarji globo, denimo 400 evrov, preprosto plačajo in s tem zaključijo zadevo. A bistvo ni kazen, temveč spoštovanje pravil in odgovorno ravnanje," je poudarila.
SDS napoveduje, da bo komisijo ukinila, če prevzame oblast. Menijo, da bi bila učinkovitejša okrepljena policija. Na takšne napovedi Divjakova odgovarja: "Takšna stališča kažejo na nerazumevanje naše vloge. Komisija je preventivni organ, ne represivni. V vseh državah EU sta preprečevanje in pregon jasno ločena – to zahteva tudi nova evropska direktiva. Povečanje policijskih pooblastil sodi na področje pregona, ne preprečevanja. Naše delo mora opravljati neodvisen organ, saj si ne moremo predstavljati, da bi o konfliktu interesov odločale institucije znotraj politike ali policije."
Če bi Slovenija komisijo ukinila, bi lahko sledil postopek na ravni EU in visoke kazni, še opozarja. Celotnemu pogovoru prisluhnite v zgoraj priloženem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.