Udaren začetek zime: december bo hladen in bel

Po napovedi portala bodo temperature decembra v Evropi pod povprečjem, zato je obetavna tudi napoved snežnih padavin, ki naj bi zajele vso celino, v primerjavi s prejšnjimi leti je tudi večja verjetnost belega božiča.

Mrzlo vreme se bo po napovedih nadaljevalo tudi januarja, ko bi nas lahko dosegla hladnejša, a tudi bolj suha zračna masa s severovzhoda. Višji zračni tlak pa nakazuje tudi manj padavin, in s tem tudi snega, kot ponavadi. Prodori hladnega zraka s severa in severovzhoda bi sicer več snega lahko prinesli osrednjemu delu Evrope.

Februar velja za vrhunec zime, a v tej zimski sezoni bi lahko bilo drugače, napovedujejo na SevereWeather. Izračuni trenutno namreč kažejo, da bo bolj kot februar hladen december. Začetek drugega koledarskega meseca bi še lahko bil nekoliko hladnejši, nato naj bi se temperature gibale nad povprečjem.

Februarja bi bilo lahko več padavin predvsem na severu Evrope, medtem ko za osrednji in zahodni del Evrope kaže na povprečno količino padavin.

Na kratko torej lahko sklepamo, da bo po mrzlem decembru, stabilen januar, ki mu bo sledil suh in toplejši februar.

Glavni dejavnik letos bo šibek pojav La Niñe v Pacifiku, medtem ko bo večja oslabitev polarnega vrtinca vplivala predvsem na prvi zimski mesec.

Polarni vrtinec si lahko predstavljamo kot veliko vrtečo gmoto mrzlega zraka z nizkim tlakom, ki se jeseni začne oblikovati nad polarnimi območji. Nastane zaradi velikih temperaturnih razlik med hladnim zrakom na severu in toplejšim zrakom na jugu. Jeseni se Arktika hitro ohlaja, saj prehaja v temo, medtem ko se v zmernih geografskih širinah ohlajanje odvija počasneje. Zaradi tega se v višjih plasteh ozračja vzpostavijo močni zahodni vetrovi, ki nad Arktiko tvorijo vrtinec. Ko je polarni vrtinec močan, ostane mrzel zrak ujet nad Arktiko in se le redko spušča proti jugu. Takrat so zime v zmernih geografskih širinah, med katere spada tudi Slovenija, običajno mile, je pojasnil naš hišni prognostik Rok Nosan. Ko polarni vrtinec oslabi, kot se pričakuje letos, pa se mrzel zrak s polarnih predelov lažje spušča proti jugu.

La Niña ima sicer najbolj neposreden vpliv na območja ob Tihem oceanu, posredno pa spreminja tudi vzorce v Evropi. Nastane, ko močan veter razpiha tople površinske vode v delih Tihega oceana in na površje namesto njih pride hladnejša voda. V različnih delih sveta lahko povzroči močne vetrove in padavine ter tako nekoliko zniža temperature.