Kakšna pomoč je trenutno na voljo tistim, ki so jih prizadele poplave?

Vlada je 5. avgusta Rdečemu križu Slovenije in Slovenski karitas vsaki organizaciji dodelila po pet milijonov evrov sredstev ter tako omogočila učinkovito in hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami za tiste, ki so bili v poplavah 3., 4. in 5. avgusta najbolj prizadeti. "Gre za prvi korak k takojšnjemu olajšanju bremena, ki ga je prinesla nepričakovana naravna nesreča," sporoča Rdeči križ.

Dodeljena sredstva bodo namenjena neposredno prizadetim prebivalcem, z upoštevanjem različnih stopenj škode na njihovih domovih. Sredstva bosta tako v skladu s tem dodeljevali obe humanitarni organizaciji, višina pomoči pa bo odvisna od škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih, v katerih ljudje dejansko živijo.

Prosilci za pomoč morajo izpolniti vlogo in jo oddati najkasneje do 28. avgusta 2023. To lahko storijo osebno ali po pošti na lokalni Rdeči križ ali Karitas ali na občino, v kateri so utrpeli škodo. "Nato bo sestavljena skupna komisija med obema organizacijama, ki bo pregledala vloge in poskrbela, da ne bi prišlo do podvajanja izdanih sredstev," so nam pojasnili na Rdečem križu Slovenija.

Osebe bodo po odobritvi vloge prejele sklep s strani ene od organizacij. "Če se bo izkazalo, da višina odobrenih sredstev presega razpoložljiv znesek javnih sredstev iz vladnega sklepa, bodo v okviru transparentnosti in odgovornosti prizadevanja vlade usmerjena k zagotavljanju dodatnih sredstev," dodajajo na Rdečem križu. V primeru, da bodo namenska javna sredstva na podlagi ocene vlog ostala neporabljena, pa se bo odobrena višina pomoči sorazmerno povečala za prvo in drugo škodno stopnjo.

Slovenska karitas je sporočila, da so finančno pomoč iz donacij organizaciji že razdelili med 3104 gospodinjstva. Skupna vrednost pomoči: 1,2 milijona evrov. "Pomagali smo jim z boni za trgovske centre in s finančno pomočjo od 100 do 1000 evrov, odvisno od prizadetosti," so pojasnili. Vsem tem gospodinjstvom pa so poslali tudi vloge za pomoč iz državnih sredstev.

Prihodnji teden bodo škofijske karitas začele z drugo fazo zbiranja prošenj in razdeljevanjem pomoči, za kar so danes sprostili dodatnih 1,5 milijona evrov iz darov posameznikov in podjetij. Z donacijami posameznikov in podjetij so doslej sicer zbrali več kot štiri milijone evrov, zbiranje finančnih sredstev pa nadaljujejo.

Pozneje pa želijo zaposliti socialnega delavca oziroma nekoga, ki bo v stiku z gospodinjstvi in bo spremljal stanje na terenu tudi v prihodnje.

Največ prošenj za pomoč iz savinjske regije

Na podlagi prošenj za pomoč so ugotovili, da je v Sloveniji popolnoma uničenih 406 hiš in stanovanj, kar predstavlja 13 odstotkov vseh gospodinjstev, ki so zaprosila za pomoč. 1568 hiš in stanovanj je bilo poplavljenih in potrebujejo sanacijo. Našteli so tudi 1130 gospodinjstev, v katerih je bila poplavljena klet, od tega ima polovica uničeno infrastrukturo, kot so centralna kurjava in toplotne črpalke.

Po njihovih podatkih je ujma najbolj prizadela savinjsko regijo, od tam prihaja 1446 oziroma 47 odstotkov vseh prošenj za pomoč. Veliko je prošenj tudi iz Ljubljane in Gorenjske, in sicer 1239 ali 40 odstotkov. Iz koroške in podravske regije so prejeli 352 prošenj, iz pomurske regije pa 67 prošenj.

Na Rdečem križu Slovenije medtem za zdaj še ne morejo povedati, koliko vlog so prejeli, saj te prejemajo posamezna območna združenja. Število bo tako predvidoma znano prihodnji teden po izteku roka, so pojasnili.

Izredna denarna socialna pomoč

V primeru naravnih nesreč veljavna socialna zakonodaja omogoča tudi pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoči. Vlogo se lahko vloži na katerem koli centru za socialno delo ali po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Izredna denarna socialna pomoč je mesečno omejena in tako za samsko brezposelno osebo znaša največ 465,34 evra, kolikor znaša cenzus za samsko osebo, za štiričlansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa največ 1638 evrov.

V enem koledarskem letu se lahko izredna denarna socialna pomoč dodeli do višine petkratnika cenzusa za denarno socialno pomoč (novi interventni zakon, ki ga mora potrditi še državni zbor sicer predvideva razširitev dodeljenih sredstev izredne denarne pomoči). Za brezposelno samsko osebo torej trenutno do 2326,70 evra, za štiričlansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa do 8190 evrov. V takem primeru se pomoč izplača za obdobje petih mesecev in ne v enkratnem znesku.

Če je posameznik oziroma družina letos že prejela kakršno koli izredno denarno socialno pomoč (razen pogrebnine in posmrtnine), je lahko zaradi naravne nesreče upravičena do sorazmernega dela petkratnika cenzusa za denarno socialno pomoč.

Cenejša elektrika za poplavljena gospodinjstva

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je odločilo, da bodo gospodinjstva, ki so bila poplavljena, od vključno avgusta do konca leta plačevala cenejšo elektriko, in sicer en evro na megavatno uro.

Po grobih ocenah ministra bo do cenejše elektrike upravičenih od štiri do sedem tisoč gospodinjstev, ki se lahko za cenejšo elektriko prijavijo tudi pri občinskih komisijah, ki že popisujejo škodo. Računi se bodo prizadetim gospodinjstvom na mesečni ravni povprečno zmanjšali za okoli 40 evrov.

Upravičenci naj bi bili znani do konca meseca, gospodinjstva pa se lahko za cenejšo električno energijo prijavijo tudi sama pri občinskih komisijah. Cena tega ukrepa bo sicer znana, ko bo vzpostavljena evidenca poplavljenih gospodinjstev preko občinskih komisij, seznam pa bodo preverili tudi z operaterji distribucijskega omrežja. Razliko v ceni bodo plačali dobavitelji.

Zavarovalnice: vse ustrezno dokumentirajte

Na delu so tudi že zavarovalnice, ki bodo med drugim povrnile tudi stroške čiščenja. "Na manjših področjih seveda zavarovalnice iščejo vsa dokazila in račune za čiščenje. Tu so postopki toliko poenostavljeni, da plačujemo vse stroške čiščenja," pravi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.

Na zavarovalnici Generali so povedali, da so poenostavili procese reševanje škodnih zahtevkov: "To pomeni, da stroške čiščenja izplačamo tudi brez računa, saj vemo, da je čistilnih servisov premalo in da škodo čistijo oškodovanci sami ter s pomočjo sorodnikov in prijateljev."

Stroški čiščenja so namreč vključeni v zavarovanje in se ob izplačilu prištejejo dodatno k zavarovalni vsoti. So pa običajno, kot so poudarili, omejeni v odstotku od limita oz. zavarovalne vsote za posamezno zavarovano nevarnost (npr. 10 odstotkov) ali v znesku (npr. 2000 evrov).

Triglav medtem ob paketnem zavarovanju doma osebam povrne: škodo zaradi poplave na hiši iz zavarovane nevarnosti poplave, škodo na premičninah, če so poplavno zavarovane, iz zavarovane nevarnosti poplave povrnemo škodo tudi zaradi razbitja stekel in izteka tekočin, ki nastaneta kot posledica poplave, zavarovanci bodo dobili plačane tudi stroške čiščenja in rušenja, če je tovrstno kritje navedeno na njihovi zavarovalni polici. "V primerih, ko zavarovani objekt ni primeren za bivanje, bodo zavarovanci, ki imajo sklenjeno paketno zavarovanje doma, prejeli tudi izplačilo stroškov za začasno namestitev," dodajajo.

Čeprav obstajajo roki, da morajo zavarovanci v treh dneh po škodi to tudi prijaviti, so v tem primeru roke zanemarili. "Glede na zakonska določila je zavarovalnici treba škodo na nepremičninah pisno prijaviti najpozneje v treh dneh od dneva, ko so stranke zanjo izvedele, a se ob izrednih razmerah ta rok lahko podaljša," pojasnjujejo na zavarovalnici Grawe.

Tako so zavarovalnice ob zadnjih poplavah zavarovance obvestile, da jim s prijavo škode ni treba hiteti, temveč naj raje počakajo, da se razmere umirijo in voda umakne. Kljub temu pa pozivajo, naj osebe škodo prijavijo takoj, ko je to mogoče. Grawe ob tem poudarja, da prednostno rešujejo škode, kjer je bivanje zavarovancev v poškodovanih zgradbah oteženo oz. sploh ni mogoče.

Pomembno je, da oškodovanci pred sanacijo fotografirajo posledice škodnega primera in da, če je le mogoče, poškodovane ali uničene predmete shranijo do konca obravnave primera (predvsem tehnično opremo). V nasprotnem primeru pa naj jih oškodovanci ustrezno fotografirajo in dokumentirajo, da bo razviden obseg škode na opremi in v poškodovanih prostorih. 

Če gre za večje število poškodovanih stvari, pa priporočajo, da se k prijavi in fotografijam priloži še seznam s podatki o starosti in nabavni vrednosti teh stvari.

'Rekordna škoda'. Nekateri že prejeli izplačila zavarovalnic

Tudi za avtomobilska zavarovanja je treba škodo prijaviti čim prej oziroma kakor hitro je mogoče. "V bistvu takrat, ko je znan obseg škode. Odškodnina bo izplačana takoj, ko bo zavarovalnica lahko škodo ovrednotila in bo zavarovanec sprejel ponudbo," pozivajo zavarovalnice.

Na zavarovalnici Generali so povedali, da bodo zavarovalnice zaradi naravne ujme v letošnjem poletju morale izplačati rekordno škodo. "Kljub temu izplačila zavarovancem na podlagi zavarovalnih pogodb ne bodo v nobenem primeru ogrožena, zavarovalnine pa bodo zavarovancem izplačane skladno s sklenjeno zavarovalno pogodbo."

"Nekaterim strankam smo škodo že izplačali," pa povedo pri zavarovalnici Grawe, kjer pa ugotavljajo, da po splošni oceni okoli tretjina Slovencev sploh nima zavarovanja za nepremičnine. "Tisti, ki imajo sklenjeno zavarovanje in so poplavo prepoznali kot možen riziko, so se primerno zavarovali." Ti so tudi upravičeni do zavarovalnine.

Tudi Generali poudarja, da so bila v zadnjih naravnih nesrečah oškodovana velika področja, "kjer so številni živeli v prepričanju, da tam do škode zaradi poplave sploh ne more priti, zato niso imeli sklenjenega zavarovanja poplave oz. ga kljub možnosti niso povišali".

Vlada sprejela predlog interventnega zakona

Dodatno pomoč prinaša tudi v četrtek potrjeni predlog interventnega zakona. Ta med več kot 100 členi podaja tudi začasne ukrepe za prebivalstvo.

Na področju solidarnostne pomoči se tako obeta širitev upravičencev, prav tako pa tudi enkratna solidarnostna pomoč v znesku sedemkratne izredne socialne pomoči za prizadete občane. Pogoj je, da je oseba v nepremičnini, kjer živi, utrpela hudo škodo, centri za socialno delo pa ob tem ne bodo upoštevali prihodkov in premoženja. Brezposelna samska oseba lahko prejme do 3257 evrov, zaposlena samska oseba 3513 evrov. Za štiričlansko družino je znesek nekoliko višji od 11 tisoč evrov. Znesek sicer ne bo smel presegati nastale škode.

Zaposleni, ki delajo v poplavljenih podjetjih in so avgusta pomagali pri sanaciji, bodo po napovedih prejeli polno plačo, četudi podjetja niso delala. Če osebe zaradi poškodovane infrastrukture še vedno ne morejo prihajati na delo, lahko do konca leta prejmejo 80-odstotno povračilo plače, ki ga bo krila država.

Prav tako pomoč obljubljajo staršem, katerih otroci zaradi posledic poplav ne morejo obiskovati vrtca. Ti bodo oproščeni plačila vrtca. Šolarjem pa medtem zagotavljajo brezplačno prehrano.

Zakon prinaša tudi 12-mesečni moratorij na odplačevanje bančnih posojil (podjetja in posamezniki lahko vlogo na banke vložijo do konca leta), odlog plačila pri potrošniških kreditih, uvajajo pa tudi subvencijo za najemnino stanovanj, ki bo enaka trenutni subvenciji za tržni najem. Osebam, starejšim od 65 let, pa bodo do konca sanacije zagotovili brezplačno nastanitev v domovih za starejše.