Koledarska zima se začne čez točno dva meseca (21. decembra), meteorološka zima pa že malo prej (z decembrom). Ogrevalna sezona se je, kljub razmeroma visokim temperaturam za ta letni čas, že začela. Kako dolgo in kako zelo se bomo morali ogrevati, bo odvisno predvsem od tega, kako nizko se bo živo srebro spustilo v naslednjih mesecih.

Na celotni vremenski vzorec bo to zimo močno vplivala La Niña. Gre za oceanski in atmosferski pojav, pri katerem se na območju v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu širijo neobičajno nizke temperature oceana. Ta nato običajno povzroči tudi pojav atlantskega ciklona, ki lahko vpliva na vreme po svetu – še posebej na zimske temperature in padavine. La Niña bo po napovedih vrhunec dosegla novembra, a njeni vplivi naj bi se poznali skozi vso zimo.

To bo sicer že tretja zaporedna zima, ki bo pod vplivom La Niñe, zato bi lahko letošnja zimska sezona spominjala na minule zime. Nazadnje so meteorologi zabeležili tri zaporedne La Niñe med leti 1998 in 2001.

"La Niña običajno povzroči motnje v zahodnih vetrovih, kar povzroči visok zračni tlak nad Evropo, kar modeli tudi kažejo za začetek zime," je za The Guardian pojasnil Carlo Buontempo, direktor evropske Službe programa Kopernik za podnebne spremembe (C3S).

Kaj meteorologi napovedujejo za Slovenijo?

Po napovedih večjih meteoroloških centrov, ki so del službe C3S, bo zima v Evropi mila. "Tam je vsa Evropa pretopla, Slovenija med 0,5 stopinje Celzija in stopinje Celzija. Večji del Evrope je tudi presuh," je njihovo napoved povzel naš hišni prognostik Aleš Satler.

Tudi glede na pretekle zime obstaja, pravi, zelo velika verjetnost, da bo letošnja zima v Sloveniji pretopla. "Od zadnjih 10 zim je bilo devet pretoplih, nazadnje je bilo hladneje od povprečja v zimi 2016/17, pa še takrat je bil odklon zelo majhen. Zadnja zima z nekoliko večjim negativnim odklonom je bila 2005/06," je Satler povzel podatke Agencije za okolje (Arso).

Bomo imeli tudi kaj snega?

Napoved za Evropo, ki jo je pred dnevi pripravil AccuWeather, kaže, da bi lahko bilo na južni strani Alp več padavin od povprečja. "Kar pomeni vsaj v višjih legah več snega kot običajno. Po njihovi napovedi bomo na meji med toplim in hladnim zrakom. Če bo meja malo južneje od nas, to lahko pomeni tudi veliko snega po nižinah, če bo severno od nas, pa bo po nižinah v glavnem deževalo," je ocenil Satler. Spomnil je, da so bile zadnje zime v Sloveniji precej skromne s snegom. "Nazadnje je bilo veliko snega po nižinah večjega dela Slovenije februarja 2018," je dodal.

Kot rečeno, so meteorologi družbe AccuWeather pogostejše in obilnejše padavine ter nevihte za to zimo napovedali za južno Evropo: od Portugalske, Španije, južne Francije in Italije do Balkana. To pomeni tudi večjo verjetnost za snežne padavine na južnem delu Alp.

Tudi modeli Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) kažejo, da bo zahodni del stare celine imel povprečne temperature za ta letni čas, nekoliko višje temperature od dolgoletnega povprečja pa napovedujejo za dele osrednje in severovzhodne Evrope. Prav tako bo po njihovih izračunih Evropa imela večinoma povprečne padavine, nekoliko bolj suho zimo napovedujejo na severovzhodu, medtem ko naj bi največ padavin v zimskem času padlo v Sredozemlju.

A meteorologi opozarjajo, da moramo biti do teh prvih dolgoročnejših napovedi dokaj zadržani. Prav tako je treba razumeti, da so vse te napovedi povprečna slika treh meteoroloških zimskih mesecev (december, januar, februar) in da nakazujejo le splošne prevladujoče vremenske vzorce. Četudi so modeli izjemno zanesljivi, to ne pomeni, da bodo takšne vremenske razmere trajale vsa tri mesece in povsod.