Visoke podražitve derivatov se ne bodo še takoj prelile v cene preostalih dobrin, ocenjuje glavni ekonomist gospodarske zbornice Bojan Ivanc. Kar pa še ne pomeni, da učinka na cene ne bo.
"Ampak ne bo tako dramatičen, kot bi si morda predstavljali. Sploh pri predelani hrani so običajno ti učinki, zamiki med cenami nekoliko daljši, kajti odvisni so tudi od cenovnih dogovorov med proizvajalci in trgovci."
In trgovci, kot pojasnjuje prva dama njihove zbornice Mariča Lah, zaenkrat z zahtevami za višje dobavne cene zaradi energetske draginje še niso bili soočeni. "Res pa je, da se v tem trenutku ukvarjamo z zahtevki za povečanje cen, ki so posledica povečanja minimalne plače in zimskega regresa," pojasnjuje.
In čeprav nafta na borzah že dosega rekordne vrednosti iz časa ukrajinske vojne pred štirimi leti, sogovornika tako podivjane inflacije, kot smo jo videli poleti 2022, ne pričakujeta.
"V tem trenutku še ne moremo govoriti o dramatični situaciji. Tudi osebno ne ravnam tako, da bi kopičil dobrine ali gorivo, kot vidite, se pri določenih potrošnikih žal to dogaja," pravi Ivanc.
Na gospodarski zbornici tudi po začetku iranskega konflikta računajo, da bo inflacija na letni ravni znašala največ 2,6 odstotka, še malce nižja naj bi bila v prihodnjem letu.
Ponovitve draginje izpred štirih let zaenkrat ne pričakujejo niti trgovci.
"Ker je Slovenija bistveno manj vezana na zalivske države, kot smo bili takrat vezani na Ukrajino in njihove surovine, da tako rečem," še pravi Lahova.
Drugačno je tudi izhodišče. Februarja 2022, ob začetku ukrajinske vojne, je inflacija na medletni ravni znašala 6,9 odstotka. Februarja letos precej manj – 2,9 odstotka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.