SLOVENIJA

Kakšne davčne spremembe predlaga finančno ministrstvo?

Ljubljana, 01.08.2022, 15:41 | Posodobljeno pred dvema urama

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Novela Zakona o dohodnini, uveljavljena spomladi, pomembno vpliva na raven javnofinančnih prihodkov, zato so na finančnem ministrstvu pripravili nekaj sprememb. Uveljavljene naj bi bile s 1. januarjem 2023, med drugim pa predvidevajo zaustavitev zviševanja splošne olajšave ter vrnitev obdavčitve najvišjih plač in najemnin na prejšnje ravni.

Novelo Zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala, je Državni zbor (DZ) z nekaj zapleti sprejel marca, rešitve pa veljajo tudi za nazaj, od začetka tega leta. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, od tedaj znaša 4500 evrov namesto prejšnjih 3500 evrov, do leta 2025 pa naj bi se povzpela na 7500 evrov.

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem bodo spet obdavčeni, kot so bili pred letom 2020. Namesto 15 odstotkov, kot velja letos, bo treba od prejetih najemnin plačati davek v vrednosti 25 odstotkov.
Dohodki iz oddajanja premoženja v najem bodo spet obdavčeni, kot so bili pred letom 2020. Namesto 15 odstotkov, kot velja letos, bo treba od prejetih najemnin plačati davek v vrednosti 25 odstotkov.FOTO: Dreamstime

Če bo DZ sprejel predlog finančnega ministrstva, se to ne bo zgodilo. Splošna olajšava naj bi se 1. januarja 2023 zvišala na 5000 evrov, nato pa se bo njeno poviševanje ustavilo, je razvidno iz predloga novele Zakona o dohodnini, ki je do 19. avgusta v javni obravnavi.

"Ne ukinjamo vseh olajšav, ki jih predvideva v začetku leta sprejeta zakonodaja," je danes novinarjem pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Predlagajo pa dvig splošne olajšave le za 500 in ne za 1000 evrov, je dejal in dodal, da so se tako odločili predvsem zaradi inflacije oz. zvišanja življenjskih stroškov.

Meja skupnega dohodka, do katere se zavezancu za dohodnino prizna tudi dodatna splošna olajšava, naj bi se ob tem zvišala s 13.716,33 evra na 15.000 evrov. "S tem bodo neto dohodki tistih z najnižjimi prihodki višji, kot bi bili v primeru, da bi pustili Zakon o dohodnini, kot velja zdaj," je razložil minister.

Posebna olajšava je predlagana za mlade, in sicer je za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti predvideno znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja za 1000 evrov, za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti pa za 500 evrov.

Z letošnjih 45 odstotkov nazaj na 50 odstotkov naj bi se vrnila stopnja davka za zavezance v najvišjem, petem, dohodninskem razredu 

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem pa bodo spet obdavčeni, kot so bili pred letom 2020. Namesto 15 odstotkov, kot velja letos, bo torej treba od prejetih najemnin plačati davek v vrednosti 25 odstotkov, pri desetih odstotkih pa ostaja vrednost priznanih normiranih stroškov. Obdavčitev kapitala, ki se je letos znižala s 27,5 na 25 odstotkov, naj se ne bi spremenila.

PREBERI ŠE
Uveljavljene spremembe pri dohodnini, ki bodo zvišale neto plače

Predlagane spremembe segajo tudi na področje davčne obravnave plačil za poslovno uspešnost. Uvaja se dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo, to je izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu, ter odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini povprečne plače delavca. Tako bo kot splošna višina neobdavčenega dela veljala povprečna plača v Sloveniji.

Zaposleni z minimalno plačo bodo po izračunih prihodnje leto prejeli 316 evrov letno več kot letos. Če sprememb ne bi bilo, pa bi se jim letni prihodki zvišali za 157 evrov.
Zaposleni z minimalno plačo bodo po izračunih prihodnje leto prejeli 316 evrov letno več kot letos. Če sprememb ne bi bilo, pa bi se jim letni prihodki zvišali za 157 evrov.FOTO: Shutterstock

Na ministrstvu napovedujejo tudi spremembe davčne obravnave dohodkov iz dejavnosti

Na finančnem ministrstvu razmišljajo tudi o korenitih spremembah davčne obravnave dohodkov iz dejavnosti, a te bodo zahtevale več časa za pripravo in usklajevanje, zato za zdaj predlagajo samo poseg v pogoj za vstop oz. obstoj v sistemu normiranih odhodkov, ki je vezan na socialno zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe. Ta bo morala biti v zavarovanje nepretrgoma vključena devet in ne več pet mesecev.

Vse predlagane spremembe naj bi prinesle državnemu proračunu 90 milijonov evrov več prilivov od dohodnine, kot če sprememb zakona ne bi bilo. Prav tako se ne bo znižala odmerjena dohodnina zaradi dodatnih zvišanj splošne olajšave v letih 2024 in 2025, in sicer po oceni dodatno za okoli 180 milijonov evrov v letu 2024 ter dodatno 170 milijonov evrov v letu 2025.

Zaposleni z minimalno plačo bodo po izračunih prihodnje leto prejeli 316 evrov letno več kot letos 

Če sprememb ne bi bilo, pa bi se jim letni prihodki zvišali za 157 evrov. Tisti z višjimi plačami bodo prejeli manj, kot bi v primeru ohranitve veljavnega zakona, a več kot po letošnji ureditvi – zaposleni s povprečno plačo 130 evrov letno več, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa 165 evrov letno več.

Na finančnem ministrstvu so pripravili tudi predlog novele Zakona o trošarinah, s katero naj bi omilili posledice visokih cen energentov za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ter predloga novele Zakona o davčnem postopku in novele Zakona o finančni upravi. Slednji sta bolj tehnične narave.

Začasno, od 1. januarja do 31. maja 2023, bo obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo znižana s 30 na nič odstotkov, po 1. juniju pa bo spet določena pri 30 odstotkih. Predlog novele Zakona o trošarinah poleg tega predvideva, da bo trošarina povrnjena že pri nakupu davčno označenega goriva za kmetijstvo.

Zavezanec za prevzem dokumentov s portala eDavki ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila

Predlog novele Zakona o davčnem postopku naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Zavezanec za prevzem dokumentov s portala eDavki denimo ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila.

S predlogom novele Zakona o finančni upravi pa se odpravljajo v mandatu prejšnje vlade uveljavljene določbe, ki po oceni finančnega ministrstva predstavljajo odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog. Med drugim se ukinjata poseben položaj direktorjev finančnih uradov in kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka.

Gre za spremembe davčne zakonodaje, ki se zdijo finančnemu ministrstvu najbolj nujne, medtem pa so že začeli pripravljati bolj obsežne spremembe. Te naj bi bile pripravljene v začetku leta in bile deležne tudi bolj široke javne razprave, uveljavljene pa bi lahko bile z začetkom leta 2024.

Namizna aplikacija Internet Explorer odhaja v pokoj

Zagotovite si nemoten vstop v svet aktualnih novic in jo nadomestite z najnovejšo verzijo Chromea, Firefoxa, Safarija ali Microsoft Edgea.