Kakšne so lahko posledice, če mleko povsem izločimo iz prehrane?

Mleko je včasih pomenilo zdravje, danes pa jabolko spora med generacijami. Slovenci smo med največjimi porabniki mleka v Evropi, a vsakodnevna uporaba mlečnih izdelkov, ki so še vedno glavni vir kalcija, beljakovin in zdravih kosti, upada.

"Njihova hranilna vrednost se skozi zgodovino ni spreminjala, prav tako se ni spreminjal naš metabolizem. Naše potrebe po hranilih so zato še vedno enake kot pred desetimi ali sto leti," pravi mlada raziskovalka na ljubljanski biotehniški fakulteti Kaja Kranjc. Razlika pa je v tem, da je naša prehranska varnost boljša - "da imamo hrane na pretek, da gremo v trgovino, kjer je ogromno živil, med katerimi lahko izbiramo".

Kravjemu mleku dandanes vse močneje konkurirajo rastlinski napitki iz ovsa, mandljev, soje in riža. Z njihovo prisotnostjo na trgovskih policah pa se množijo tudi vprašanja o tem, kaj je bolj zdravo, kaj bolj trajnostno in kaj naše telo dejansko potrebuje.

"Mleko ima še vedno neko značilno sestavo, je hranilno izjemno bogato živilo, medtem ko rastlinski nadomestki niso," poudarja Kranjčeva. Kot pravi, se mleko in rastlinski napitki bistveno razlikujejo po hranilni sestavi. "Prav tako je tudi vprašanje same biološke izkoristljivosti in biološke dostopnosti teh hranil, ki se jim dodajo v procesu proizvodnje."

Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko ob tem pojasnjuje, da je med rastlinskimi napitki po vsebnosti beljakovin kravjemu mleku najbolj podoben sojin napitek. "A v kravjem mleku so seveda prisotne beljakovine bolj kakovostne," dodaja.

Glavna pomanjkljivost rastlinskih alternativ mleku je, da vsebujejo manj kalcija, ki jim ga sicer pogosto dodajo umetno, njegova absorpcija pa je slabša kot pri mleku. Kranjčeva dodaja, da napitki, predvsem ovseni in rižev, vsebujejo več ogljikovih hidratov, več sladkorjev. "Proizvajalci se namreč skušajo približati mleku," pojasnjuje.

Pri izbiri med mlekom in napitki bi morale biti sicer še posebej pozorne rizične skupine. V prehrani otrok, nosečnic, doječih mater in starejših, opozarja Kaja Kranjc, mlečni izdelki ne smejo manjkati.

"Starostniki imajo večjo možnost za nastanek osteoporoze - zmanjšana kostna gostota. Vemo pa, da je kalcij mineral, ki omogoča ohranjanje dobre kostne gostote," opozarja ter dodaja, da tu ne smemo pozabiti niti na športnike, tako rekreativne kot profesionalne, in bolnike z akutno boleznijo in kroničnimi boleznimi. Zato je tudi ob izbiri izključno rastlinskih alternativ potrebna previdnost.

Lavriševa osebam, ki se odločijo za nadomestek, svetuje, naj izbirajo izdelke, ki so brez dodanih sladkorjev: "Če vsebujejo dodane sladkorje, lahko na ta način precej povečamo vnos prostih sladkorjev, čemur se želimo seveda v okviru zdrave, uravnotežene prehrane izogibati."

Popolno izključevanje mleka iz prehrane pa ima lahko posledice. Kalcija namreč ni enostavno nadomestiti, razen s kakovostnim prehranskim načrtom ali dopolnili. "Britanska študija z Oxforda je dokazala, da imajo osebe, ki več let iz svoje prehrane strogo izključujejo mleko in mlečne izdelke, slednjega pa ne nadomeščajo z drugimi živili ali kakovostnimi prehranskimi dopolnili, kasneje v življenju 30 odstotkov večjo možnost za kakšne zlome, ki so značilni za osteoporozo," opozarja Kranjčeva.

Svetovni trg rastlinskih nadomestkov pa medtem naglo raste. Leta 2020 je bil vreden 28 milijard evrov, lani pa že 56 milijard. Tudi v Sloveniji je uporaba rastlinskih izdelkov in napitkov v porastu. "Predvsem uporaba mleka je od leta 2000 do zdaj upadla za okoli polovico, medtem ko se je uporaba mlečnih izdelkov, predvsem fermentiranih in masla, celo nekoliko zvišala ali ostala nespremenjena," pravi Kranjčeva.

Mlada raziskovalka je v svoji doktorski raziskavi o prehranskih navadah in alternativnih izbirah anketirala 1500 odraslih Slovencev in ugotovila, da rastlinske nadomestke v svojo prehrano vsakodnevno vključuje okoli 22 odstotkov Slovencev, medtem ko je zgolj okoli dva odstotka Slovencev veganov.

Med glavnimi razlogi za izbiro rastlinskih napitkov so v raziskavi ljudje največkrat omenili etične pomisleke. "Redkokdo je izpostavil zdravstvene omejitve. Največkrat so poudarili etične," pravi Kranjčeva.

Vsem tistim, ki so zaradi nutricionističnih vrednosti tudi sami v dilemi, ali v jutranjo kavo dodati kravje mleko ali uporabiti alternativo, na Inštitutu za nutricionistiko sicer pripravljajo pomoč v obliki brezplačne aplikacije "Veš, kaj ješ".

"Ko poskeniramo črtno kodo izdelka, nam aplikacija vrne podatke o hranilni sestavi živil ter informacijo, ali določenih hranil vsebuje več ali manj. Če ima torej neko živilo veliko sladkorja, nam pri vsebnosti sladkorja zasveti rdeča luč," razlaga Lavriševa.

Kaj torej izbrati - mleko ali rastlinski napitek? Strokovnjaki za konec opozarjajo, naj izbira ne bo modna muha, temveč tista, ki podpira zdravje in ne trendov.