Evropska komisija je predstavila podroben predlog za razporeditev Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, po celotni EU v prihodnjih dveh letih. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 297 teh oseb iz Italije in 198 iz Grčije oziroma skupaj 495. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi jih sprejela 207, torej skupaj 702 begunca.
Pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite, je 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam.
Komisija danes sploh prvič predlaga uporabo tega mehanizma za krizno odzivanje v pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v ti državi po 15. aprilu letos oziroma se še bodo po sprožitvi mehanizma.
V Bruslju predlagajo prerazporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, in sicer 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije, v druge članice unije v prihodnjih dveh letih. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so vstopili v ti državi v letu 2014.
Komisija je v primerjavi s prvim predlogom, ki ga je predstavila pred dvema tednoma, spremenila razdelitveni ključ. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,24 odstotka teh oseb iz Italije in Grčije, kar pomeni 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije.
Sprememba razdelitvenega ključa je le posledica dejstva, da sta iz izračuna izvzeti Italija in Grčija, sicer merila ostajajo enaka: velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela; in sicer v razmerju 40 : 40 : 10 : 10.
6000 evrov za begunca
Članice bodo iz evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (Amif) prejele 6000 evrov za vsako osebo, ki jo bodo sprejele v sklopu sheme. V podporo tej dveletni shemi bo iz proračuna EU namenjenih 240 milijonov evrov.
Komisija je predstavila tudi podroben predlog za preselitev 20.000 oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije, pri čemer razdelitveni ključ ostaja enak. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,03 odstotka ali 207 teh oseb.
V Bruslju želijo, da bi bili obe shemi obvezni. Članice bodo odločitev o shemi za pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo beguncev sprejemale s kvalificirano večino. Predlog za vzpostavitev druge sheme pa je le priporočilo, ki nima podlage v pogodbi EU.
Namen predlogov je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj. A članice v glavnem niso naklonjene kvotam in napovedujejo temeljito razpravo o predlogih, s katerimi je komisija ob podpori Evropskega parlamenta in Nemčije pošteno prekoračila okvir, ki so ji ga aprila začrtali voditelji članic Unije.
Gre za 'pravično delitev bremen'
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos se je na kritike članic odzval z besedami, da komisija predlaga pravično delitev bremen na podlagi objektivnih meril ter da so komentarji na splošno pozitivni in da se v javnosti pojavlja veliko napačnih tolmačenj predlogov.
Komisija ne predlaga "kvot", te besede ne maramo in je nismo nikoli uporabili, je poudaril Avramopulos. Prav tako komisija ne predlaga, naj članice sprejmejo nezakonite migrante, temveč le osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, je še izpostavil.
Komisija je predstavila tudi konkretnejše predloge za ukrepanje na drugih frontah, na primer načrt ukrepanja proti tihotapcem z ljudmi za obdobje 2015-2020, ki vključuje oblikovanje seznama sumljivih plovil, krepitev izmenjave informacij s finančnimi institucijami ter sodelovanje s ponudniki spletnih storitev in družbenimi omrežji.
Prav tako je objavila smernice za zagotovitev učinkovitejšega in sistematičnega jemanja prstnih odtisov migrantov ob prihodu v članice Unije za čim hitrejšo opredelitev tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Članicam bodo pri tem na terenu pomagale ekipe predstavnikov evropskega azilnega urada Easo, agencije za zunanje meje Frontex in evropskega policijskega urada Europola.
Sprožila je tudi javno posvetovanje o modri karti, posebnem dovoljenju za delo in bivanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav v EU po vzoru zelene karte v ZDA, da bi izboljšala uporabo tega vzvoda za spodbujanje zakonitih migracij. Bruseljska statistika kaže, da so leta 2013 članice EU izdale 12.854 modrih kart, od tega veliko večino, 11.580 Nemčija. Slovenija je izdala tri.
Komisija ob predstavitvi podrobnejših predlogov v sklopu nove migracijske strategije tudi izpostavlja, da je sprejet nov načrt delovanja okrepljene operacije Triton z razširjenim geografskim območjem delovanja, tako da ta sedaj pokriva enako območje, kot ga je italijanska operacija Mare Nostrum.
